Kaznovanje kršiteljev in izterjava glob bosta v pristojnosti mariborskega mestnega redarstva. Vendar se bo denar kaznovanih stekal iz občinskega računa na račun zasebnega podjetja. Iskra Sistemom bo v prvem letu radarskega nadzora pripadalo 93 odstotkov vseh pobranih kazni.

Na začetku bo dobiček nekoliko manjši od obetanega. Iskra Sistemi namreč do sprejetja ustrezne zakonodaje ne bodo smeli aktivirati 40 naprav za detekcijo vožnje skozi križišče pri rdeči luči, ki so bile prvotno predvidene v projektu nadgradnje in avtomatizacije mariborskega cestnega prometa. Za kaznovanje teh kršiteljev je namreč rdečo luč prižgal urad informacijske pooblaščenke.

Ko smo julija v Dnevniku poročali o tem projektu, je namreč pooblaščenka Nataša Pirc Musar sprožila inšpekcijski nadzor, s katerim je preverila, ali je predvideni nazor, ki ga bodo izvajali Iskra Sistemi, sploh zakonit.

Še pred začetkom nadzora je pooblaščenka opozorila, da zakonodaja ne dovoljuje beleženja prekrškov vožnje skozi križišče pri rdeči luči niti policiji niti redarstvu. Uporaba tehničnih sredstev je namreč izrecno omejena le na ugotavljanje prekoračitve hitrosti. Tudi sicer je bila Pirc-Musarjeva izredno kritična do mariborskega javno-zasebnega lova na prometne kršitelje, saj imata pri pobiranju glob javni in zasebni sektor povsem nasprotne cilje. "Javni sektor si mora namreč želeti, da bi bilo prekrškov čim manj, zasebni pa bo stremel k temu, da bo prekrškov čim več," je opozarjala Pirc-Musarjeva in dodala, da utegne biti cilj naložbe v mariborsko semaforsko posodabljanje le čim bolj učinkovito in množično pobiranje glob.

Nekatere ocene Pirc-Musarjeve so se izkazale kot upravičene. Iz mariborske občine so namreč sporočili, da so morali po opravljenem inšpekcijskem nadzoru skleniti takšen aneks k pogodbi z Iskra Sistemi, ki je usklajen s pripombami informacijske pooblaščenke.

"Slednja se je z vsebino posredovanega aneksa ter z vsebino samega javno-zasebnega partnerstva, kot je bilo med partnerjema vzpostavljeno, tudi strinjala, kar je potrdila v elektronskem sporočilu," so nam sporočili iz Mestne občine Maribor. "V aneksu so med drugim uredili, da zasebni partner ne bo več mogel nadzorovati občine, ali je redar izrekel kršitelju opomin ali mu izdal plačilni nalog," nam je razložila Nataša Pirc Musar. "Tudi odločitev, kje bodo nameščeni ti radarji, bo zdaj izključno v rokah občinskih redarjev in ne zasebnega partnerja."

Določene nepravilnost in pomanjkljivosti v pogodbi je ugotovilo tudi ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Ugotavljajo namreč, da je mariborski projekt neprimerna oblika delovanja na področju kaznovalnega prava. Zato bo treba dopolniti zakon tako, da tovrstna javno-zasebna partnerstva v bodoče ne bodo več mogoča. Na pripombe ministrstva je mestna občina že pripravila odgovor, so sporočili iz kabineta župana Franca Kanglerja.

Dnevnik že več kot tri mesece čaka na razplet postopka v zvezi z našo zahtevo o dostopu do informacij javnega značaja. V začetku julija smo občini poslali prošnjo za vpogled v ponudbo družbe Iskra Sistemi, ki jo je predala v okviru občinskega javnega naročila, zahtevali smo tudi fotokopijo pogodbe med Mestno občino Maribor in izbranim podjetjem. Občina je ignorirala našo prošnjo in se je odzvala šele potem, ko jo je k temu pozval urad informacijske pooblaščenke. Občina je zatem zavrnila Dnevnikovo prošnjo v celoti, češ da je pogodba označena kot poslovna skrivnost.

Za pritožbeni postopek je zdaj zadolžen urad, ki ga vodi Nataša Pirc Musar. Razreševanje spora je občina zatem še enkrat zavlekla, saj v Ljubljano ni poslala vseh dokumentov, ki bi jih morala.