Ravno v teh dneh s širokim programom v centru praznujejo dan četrtne skupnosti, posvečen 24 talcem, ki jih je italijanski okupator ustrelil pri Poljanski gimnaziji, s tem da so prireditev pripravili tudi v eni od nekdanjih krajevnih skupnosti - letos so se odločili za Prule. Prav tako meje med nekdanjimi krajevnimi skupnostmi Kolezija, Murgle, Rakova jelša, Trnovo in Zeleni log v teh dneh brišejo v Trnovem, program pa so posvetili 140. obletnici Plečnikovega rojstva. "Naša četrtna skupnost obsega približno 17.000 ljudi, kar je res večje od nekdanjih krajevnih skupnosti, a po mojem mnenju ni preveč, saj smo člani sveta razporejeni po celotnem območju. Čeprav pa opažam, da nekateri še vedno ne vedo, da sploh obstajajo četrtne skupnosti in da se lahko obrnejo na nas," razlaga predsednik četrtne skupnosti Trnovo Žiga Oven.
Kot pravi Verbičeva, pa četrtne skupnosti zelo počasi vedno bolj povezujejo ljudi, kot dokazujejo konkretni primeri, pa so bolj uspešne pobude manjših skupinic sosedov. Začelo se je v parku Tabor, ki sta ga zavod Bunker in skupina arhitekt Prostorož po predlogu okoliških prebivalcev in ob podpori četrtne skupnosti Center znova oživela z nekaj kozmetičnimi popravki in pestrim počitniškim programom. Sosedje so se tako začeli videvati na sosedskem zajtrku, na jogi, na garažni razprodaji, na sejmih, tako da danes skoraj nobenemu ni več težko potrkati na sosednja vrata, ko nenadoma zmanjka sladkorja.
(Foto: Mitja Šmid Bricelj)
Dogajanje na Taboru pa je kmalu k podobni akciji spodbudilo tudi sosede na drugem koncu prestolnice. Alenka Kreč - Bricelj je potrkala na sosedova vrata, navdušila manjšo skupinico ljudi, ki pa se zaradi birokracije dolgo niso spravili v akcijo, potem pa je letos Alenka vložila pobudo na četrtno skupnost Posavje. Niso naleteli na gluha ušesa in sredi septembra se je v parku med Glinškovo ploščadjo in Mucharjevo ulico zgodila garažna razprodaja skupaj z zelenjavno tržnico, na kateri so prodajali okoliški kmetje. "Na Taboru smo videli, da se da, da so ljudje za to in da ni tako zahtevno, kot si mogoče predstavljamo, odziv pa je nato presegel pričakovanja," pripoveduje Kreč-Bricljeva, ki je prepričana, da ko nekdo nastopa, drugi pa gledajo, so ljudje premalo vključeni, na tak način pa lahko vsak nekaj prispeva in iz nič nastane ogromno. Zdaj si želijo, da ne bi ostali samo pri tem dogodku, saj hočejo biti soseska in ne spalno naselje. Vsem, ki so podobnih misli, pa svetuje, naj ne ostanejo zgolj pri dobrih namenih, ampak naj naredijo prvi korak, vsaj tako, da se obrnejo po podporo na svojo četrtno skupnost.