Kot pojasnjuje naša sogovornica, ki želi ostati neimenovana, je konjeniški klub konec 90. let izkoristil zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lasti. Vendar pa je bil v tem času sprejet tudi zakon o športu, ki je predvideval, da se nad objekti občinskega pomena kot lastnik vpiše občina. Sogovornica priznava, da so bili v konjeniškem klubu tudi sami nekoliko presenečeni, da je vpis v zemljiško knjigo uspel. Mestna občina Ljubljana, ki je leta 1999 sprejela tudi sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena, je zato sprožila tožbo, v kateri je izpodbijala lastninsko pravico na dveh parcelah, največji, na kateri stoji hipodrom, in sosednji, na kateri je bil zgrajen Derby bar. Konjeniški klub je medtem v nasprotni tožbi zahteval, da se lastninska pravica, kot je bila vpisana v zemljiški knjigi, na omenjenih parcelah prizna.

Občina dobila vse in še več

Klub in občina sta se na koncu sporazumela, da bosta spor uredila z zunajsodno poravnavo. Konjeniški klub se je bil v prvotnem predlogu pripravljen odpovedati največji parceli, na kateri je hipodrom, a je zaradi visokih finančnih vložkov predlagal zmanjšano zakupnino za najmanj 15 let, na sosednji parceli z Derby barom pa je zahteval povrnitev vsote vloženih sredstev v objekt. Iz poravnave je razvidno, da klub ni dobil nič od tega, še več - občina je poleg omenjenih dveh parcel s poravnavo pridobila še drugih petnajst parcel s pripadajočimi hlevi, vključno s hlevi, ki jih uporablja policija. Kot so nam pojasnili na notranjem ministrstvu, so del hlevov v eni od stavb od konjeniškega kluba kupili že leta 1983, vendar pa nato niso mogli urediti zemljiškoknjižnega stanja. Na občinskem oddelku za šport so medtem zapisali, da nimajo "informacij, kaj je Konjeniški klub Ljubljana prodajal tretjim osebam".

Na Mestno občino Ljubljana smo naslovili še nekaj vprašanj o zanje nenavadno ugodni poravnavi, a so nam suhoparno odgovorili, da je občina v pravdi pač "uredila zemljiškoknjižno stanje parcel, ki so bile po sklepu Mestnega sveta iz leta 1999 razglašene kot objekt občinskega pomena".

Poravnavo izvedla nekdanja načelnica oddelka za šport

Poravnavo je, zanimivo, izvedla Francka Trobec, ki je bila v času županovanja Danice Simšič načelnica oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport mestne uprave, med prvim mandatom župana Zorana Jankovića pa je delala v njegovem kabinetu. Trobčeva je bila, kot opozarjajo v klubu, leta 2009 na sumljiv način izvoljena za predsednico kluba. V klub se je namreč včlanila samo tri dni pred izvolitvijo, tik pred skupščino in celo na njej pa naj bi bil pravi naval ljudi, ki so se želeli včlaniti v klub. Sogovorniki trdijo, da so prav oni prispevali glasove, s katerimi je na koncu predsedovanje prevzela Trobčeva. A je njeno delovanje trajalo kratek čas, saj je pred meseci odstopila s položaja. Trobčeva tega sploh ne zanika in priznava, da je prišla v klub z namenom, da bi izvedla poravnavo in "dokončala tisto, s čimer sem se ukvarjala že, ko sem delala na občini".

K predsedovanju so jo povabili člani kasaške sekcije v Konjeniškem klubu Ljubljana, med njimi tudi Viktor Dolinšek, ki je kasneje prevzel predsedovanje v omenjeni sekciji. "To agonijo je bilo treba rešiti, saj sta propadala tako hipodrom kot klub. Slednji ni imel sredstev, da bi vlagal v hipodrom, nekateri člani so plačevali prispevke, drugi ne," je dejal Dolinšek. Izbira Trobčeve se mu ne zdi sporna, saj pravi, da je bila takrat upokojenka in ne več občinska uslužbenka. "Težko je najti predsednika, ki bi bil zastonj pripravljen vlagati svoj čas v to. Trobčeva je bila pripravljena na to in je zadeve uredila." Na vprašanje, zakaj niso našli koga iz kluba in vztrajali pri lastnih interesih, pravzaprav nismo dobili neposrednega odgovora.

Dolinšek poudarja, da iz poravnave ni izvlekel nikakršnih osebnih koristi, razen tistih, ki so povezane s kasači in konjeniškim klubom. Na vprašanje, ali je imelo od tega kakršne koli koristi njegovo podjetje Komunalne gradnje iz Grosuplja, Dolinšek odgovarja: "Poslujemo z dvajsetimi občinami po Sloveniji in vsaj v štirih imamo več dela kot v Ljubljani." Večino poslov v Ljubljani so sicer dobili od maja lani, ko je bila sklenjena tudi poravnava, a Dolinšek zavrača navedbe, da bi bilo to lahko povezano. "Tu ni nobene povezave, posle smo dobili prek javnih razpisov," zagotavlja.

Možnost javno-zasebnega partnerstva

Jahači iz konjeniškega kluba se medtem pritožujejo, da zaradi neustreznega upravljanja Športa Ljubljana hipodrom ni primerno vzdrževan in da zato ne morejo na njem trenirati in posledično tudi tekmovati. Pritožujejo se tudi nad visokimi najemninami in uporabninami. Poznavalci opozarjajo, da bodo tisti, ki se z jahaštvom resno ukvarjajo, sčasoma zaradi slabih pogojev odšli drugam, občina pa bo ugotovila, da se ji za tako majhen izkupiček ne splača toliko vlagati v objekt in ga bo oddala v upravljanje zasebni družbi. Po drugi strani je slišati, da naj bi na občini dolgoročno res razmišljali o javno-zasebnem partnerstvu, saj konjeništvo ne nazadnje prek stav (lahko) prinaša veliko denarja. Interesenti iz tujine naj bi se oglašali že pred časom, a se takrat zaradi neurejenega lastništva ni bilo mogoče pogajati o sodelovanju. Ne nazadnje je za zdaj težava tudi v slovenski zakonodaji, ki omejuje prirejanje športnih stav, je še slišati.