"Zaradi splošne gospodarske in politične situacije, ko so ljudje negotovi glede svoje prihodnosti, je transakcij na nepremičninskem trgu na sploh zelo malo. V stanovanja trenutno vlagajo tisti, ki nepremičnino res potrebujejo, torej bolj ali manj iz nuje," pravi direktor agencije Svet nepremičnin Vlado Petek. Po njegovih besedah, ki potrjujejo tudi splošen trend povpraševanja, se ljudje običajno odločajo za nakup, ko cene padejo. "Glede na to, da cene v okolici Ljubljane od začetka krize niso bistveno padle, je tudi povpraševanje ostalo na približno enaki ravni, na kateri je že nekaj časa - nizki," pojasnjuje Petek. S tem se strinja tudi Boris Veleski iz Mreže nepremičnin. "Tisti, ki se selijo ven, hočejo za svoj denar dobiti več v primerjavi s tem, kar lahko dobijo v mestu. A razkorak v cenah stanovanj se zmanjšuje, zato ljudje dobro premislijo, preden se preselijo." Tisto, kar lahko pretehta odločitev, je denimo prometna infrastruktura. Po besedah sogovornikov so najbolj priljubljeni kraji, ki so z avtocesto neposredno povezani z Ljubljano, denimo Grosuplje, Domžale, Brezovica. Na takšnih območjih so se tudi nova stanovanja relativno hitro prodala, pravi Petek.
"V predmestje se po eni strani selijo predvsem mlade družine, ki po ugodnejši ceni pridejo do večjih bivanjskih prostorov in ki želijo, da otroci odraščajo bolj v stiku z naravo, po drugi strani pa tudi starejši pari, ki so ostali sami, potem ko so otroci odrasli in odšli od doma," pojasnjuje Predrag Todić iz agencije Ljubljana nepremičnine. Če slednji po selitvi iz mesta običajno ostanejo v novem domu, pa prvi neredko obžalujejo svojo odločitev. "Imamo veliko strank, ki so se vrnile v mesto, saj so na neki točki ugotovile, da enostavno preživijo v avtomobilu preveč časa ," pravi Todić. Podobne izkušnje imajo tudi drugi sogovorniki, ki menijo, da ljudje "pač želijo optimizirati svoj čas". Veleski dodaja, da vsak mesec pride kdo, ki ga zanima, kakšno stanovanje lahko dobi v Ljubljani v zameno za hišo v predmestju. Pravi še, da je število tistih, ki se iz drugih koncev države selijo v predmestje Ljubljane, ostalo na približno enaki, nizki ravni, število tistih, ki v predmestje "zbežijo" iz mesta, pa je nekoliko upadlo. "Na sploh se zdi, da je tako, da Domžalčani ostajajo v Domžalah, Ljubljančani pa v Ljubljani," slovensko selitveno mobilnost karikira Veleski.
Da se Slovenci zelo neradi selimo, pravi tudi dr. Matjaž Uršič s fakultete za družbene vede. "Medtem ko se povprečen Američan preseli desetkrat v življenju, se povprečen Slovenec samo enkrat," pojasnjuje sogovornik. Poleg izjemno nizke selitvene mobilnosti nas po Uršičevih besedah zaznamujejo tudi nizka stopnja mobilnosti in specifične prostorske vrednote. "Raziskave javnega mnenja, ki jih v centru za prostorsko sociologijo izvajamo že več desetletij, kažejo, da je naša glavna vrednota zasebnost, zaradi česar ima najvišji status bivanja hiša z vrtom." Glede na primerjavo cen in ponudbe zazidljivih zemljišč je prav v primeru gradnje hiše med mestom in okolico največja razlika. Cene takšnih zemljišč so namreč v Ljubljani več kot dvakrat višje kot v njeni okolici.
Trend selitev v predmestja, ki je bil bolj očiten pred leti, je v zadnjem času nekoliko ustavil tudi kreditni krč, zaradi katerega tako potencialni investitorji kot tudi potencialni kupci izjemno težko pridejo do posojil, menijo sogovorniki. Investitorji sicer imajo interes graditi. Navsezadnje bi se lahko že čez nekaj let soočili s pomanjkanjem primernih nepremičnin, saj se trenutno ne gradi nič, usoda projektov, ki so zaradi stečajev gradbincev obstali, pa je zelo vprašljiva, dodajajo. "Na prvi pogled se zdi, da je stanovanj precej, a ko postaviš pogoje in narediš selekcijo, je izbira pravzaprav zelo majhna," opozarja Veleski.
