To so si želeli že dalj časa, saj je direktor družbe Trigranit, ki je zasebni partner pri gradnji Emonike, Csaba Toth večkrat javno poudaril, da bi država morala za gradnjo potniškega centra zagotoviti bodisi sredstva iz proračuna ali evropska sredstva. Tudi Mestna občina Ljubljana je nekoliko zbadljivo pozdravila odločitev vlade, od katere pričakuje, da bo z evropskimi sredstvi na podoben način radodarna še do drugih projektov na območju Ljubljane.

Država varčuje na vseh koncih

A strokovnjaki opozarjajo, da je državno sofinanciranje projekta Emonika sporno. Dr. Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete sicer meni, da je gradnja Emonike dobrodošla, a ob tem opozarja: "Tak projekt je smiseln, ker potniški center potrebujemo. Vendar pa se mi hkrati zdi nesmiselno, da država, ki trenutno vodi zelo strogo politiko varčevanja, v istem času namenja 31 milijonov evrov za projekt, ki tega denarja v začetku ni potreboval."

Pravni strokovnjak z mariborske pravne fakultete dr. Boštjan Brezovnik prav tako meni, da je financiranje Emonike v času, ko vlada na vseh koncih varčuje, nesprejemljivo. Obenem pa opozarja, da je zelo sporno, da država s svojim vložkom vpliva na pogodbeno razmerje oziroma partnerstvo, ki temelji na dogovoru, da vse breme financiranja gradnje nosi zasebni partner.

Enaintrideset milijonov evrov zelo pomemben podatek

"Podatek, da bo država za gradnjo Emonike dala 31 milijonov evrov, je zelo pomemben. Če bi bilo to dejstvo znano že v fazi, ko je potekal postopek izbire zasebnega partnerja, bi se zagotovo drugi ponudniki drugače odzvali," je prepričan Brezovnik. To pomeni, da ponudba Trigranita ne bi bila nujno najboljša. Tovrstno posredovanje države po sklenitvi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu po Brezovnikovem mnenju pomeni kršenje načela prepovedi diskriminacije in načela enakosti pred zakonom, ki ju zahtevata zakona o javnem naročanju in javno-zasebnem partnerstvu.

"Če Trigranit zaradi bistveno spremenjenih okoliščin od podpisa pogodbe ni sposoben sam izvesti projekta, lahko v skladu z obligacijskim zakonikom pogodbo razdrejo ali prekinejo," je povedal Brezovnik in poudaril, da bi šele potem država lahko vstopila v partnerstvo za gradnjo Emonike.

"Ampak to pomeni, da bi morali postopek začeti iz ničle," je dejal Brezovnik in razložil, da bi Slovenske železnice najprej morale z vlado skleniti javno-javno partnerstvo. Nato bi vlada morala pripraviti investicijsko dokumentacijo, na podlagi katere se ugotavlja javni interes za javno-zasebno partnerstvo, in šele potem bi lahko ponovno z javnim razpisom izbrala zasebnega partnerja in sklenila pogodbo, po kateri bi država prispevala 31 milijonov evrov. Če bo vlada ravnala drugače, to lahko razumemo kot koruptno dejanje, meni Brezovnik. "Ampak kdo bo spoštoval zakonodajo, če je ne bo naša vlada," je še pristavil strokovnjak z mariborske fakultete.

Na ministrstvu brez pojasnil

Tajnikar sicer meni, da bi lahko zaradi interesa države, da sofinancira gradnjo, Trigranit in Slovenske železnice sklenili novo pogodbo, ki bi omogočala zakonit vstop države v partnerstvo. Vendar Boštjan Ferk z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo poudarja, da ima spreminjanje javnih pogodb določene omejitve in da mora biti vsaka sprememba narejena premišljeno in transparentno.

Na gospodarskem ministrstvu smo preverili, kako namerava država financirati projekt, ne da bi pri tem kršila zakonodajo. Njihovih odgovorov nismo prejeli, je pa iz obrazložitve predloga sklepa, ki ga je vlada potrdila v četrtek, jasno, da morajo pristojna ministrstva šele preučiti, kako bodo skupaj zagotovila 31 milijonov evrov državnega denarja.

Vlada kot podlago za to odločitev navaja zakon o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij. Tako Brezovnik kot tudi drugi strokovnjaki za javno-zasebno partnerstvo pa opozarjajo, da je v primeru Emonike treba primarno spoštovati zakona o javnem naročanju in o javno-zasebnem partnerstvu.