Marijana Tavčar iz ljubljanske enote zavoda za gozdove je pojasnila, da se ob Večni poti odstranjujejo predvsem smreke, ki jih je letošnje poletje napadel lubadar. Ta je bil namreč minulo poletje zaradi visokih temperatur izredno dejaven. "Vročina zajedalcu zelo godi, zato se pospešeno razmnožuje. Sprva napada oslabela drevesa, potem pa se premesti še na zdrava," je razložila Tavčarjeva in dodala, da je vse skupaj povezano tudi z lokacijo, ki je za smreko vse prej kot ugodna: "Smreka ima že naravno plitve korenine. Če raste na nižini, kot je v tem primeru, razvije še plitvejše. Smreka namreč v takšnih količinah ne spada v nižino. So jo pa včasih sadili, ker so imeli gospodarji od smreke največjo zemljiško rento."

Smreki - padlo bo 536 dreves - je torej v tem delu krajinskega parka Rožnik odklenkalo. Po besedah Tavčarjeve bodo, ko bo enkrat zraslo naravno mladje, dali prednost tistim drevesnim vrstam, ki sodijo na to ravninsko območje. To pa so predvsem bukev, hrast in gaber.

Na vprašanje, ali bodo nemara res posekali tudi 300 let stare in povsem zdrave hraste, kot jih je opisala ena od naših bralk, je Tavčarjeva odvrnila, da je lokacija med gostilno Čad in Tivolijem povsem druga zgodba. Hrasti so resda toliko stari, a daleč od tega, da bi bili zdravi. Po njenih besedah bosta negovalna in sanitarna sečnja blagodejno vplivali na gozd, saj bodo odstranili tudi polomljena, rakava in z glivami okužena drevesa.

"Zavod za varstvo narave je dolgo časa tolmačil, da se po odloku iz leta 1984 v krajinski park sploh ne sme posegati. Za gozd pa je treba skrbeti. To, da se v njem nič ne dela, ni dobro, razen v primeru naravnega rezervata ali pragozda. V Ljubljani pa si verjetno nihče ne želi, da bi imeli pragozd, kjer bi se ljudje plaze prebijali skozi goščavo in bi jim ob tem vejevje udarjalo ob glavo," je slikovito dodala Tavčarjeva z zavoda za gozdove.

Za "drugo mnenje" smo povprašali še botanika Jožeta Bavcona, vodjo Botaničnega vrta v Ljubljani, ki meni, da morajo gozdarji skladno z načrtom opravljati svoje naloge tudi v mestnih gozdovih. "Če hočete gozd pomladiti, je treba žrtvovati tudi kakšno staro drevo. Katero, je stvar ocene. Sam situacije nisem videl, zato težko rečem. Je pa dejstvo, da v Sloveniji z zaščito in nedotakljivostjo gozdov pretiravamo. Četudi gre za krajinski park, je treba sekati," je strnil Bavcon.