Dodal je, da so optimisti, čeprav so na začetku tudi sami mislili, da bo vse skupaj potekalo hitreje. "Ampak postopki so pač taki. Milijon stvari je treba postoriti, preden se lahko začne gradnja. Tisti, ki se na to razumejo, so nam pojasnili, da tudi vsi drugi projekti v Sloveniji potekajo s podobno hitrostjo." Na vprašanje, koliko časa bo trajala gradnja, ko bo položen temeljni kamen, je Porić odvrnil, da ni iz tega posla in si zato tega ne upa napovedati, saj je bila v prvotnem načrtu džamija načrtovana že leta 1969.
Zavrnil pa je namigovanja, da se islamska skupnost v Sloveniji srečuje s finančnimi težavami. Znano je, da je islamska skupnost za nakup 11.364 kvadratnih metrov velikega zemljišča med Parmovo in Kurilniško ulico pri banki Unicredit najela posojilo v višini 2,6 milijona evrov. Po besedah tajnika islamske skupnosti naj bi dolg pridno zmanjševali - letos so odplačali 400.000 evrov, tako da zdaj znaša malo manj kot milijon evrov in pol. "Treba je vedeti, da sta odkup zemljišča in gradnja džamije dva popolnoma ločena projekta. Džamijo bomo zgradili s pomočjo donacij, med drugim je izdatno pomoč obljubil katarski emir," je pojasnil Porić. Stroški gradnje džamije naj bi se gibali od 10 do 20 milijonov evrov.
Izvedeli smo še, da nameravajo v islamski skupnosti upoštevati predlog komisije, ki je na mednarodnem arhitekturnem natečaju med 44 idejnimi rešitvami izbrala zmagovalno projektno rešitev islamskega versko-kulturnega središča. Ta je namreč predlagala nekaj popravkov, ne da bi pri tem prišlo do posegov v njeno celovitost. Porić pravi, da se s tem strinja tudi arhitektni biro Bevk in Perović.
Kompleks islamskega versko-kulturnega centra bo poleg 1640 kvadratnih metrov velike molilnice obsegal še knjižnico, knjigarno, restavracijo, športno dvorano, družabne prostore, učilnice, kabinete, nekaj manjših stanovanjskih enot in garažo za 300 vozil.