A prve izkušnje voznikov na Logu sprožajo vprašanja o smiselnosti tovrstnih zgolj delnih posegov v cestninske postaje. Promet namreč še zdaleč ni normalno pretočen, vozniki morajo še vedno naciljati sicer širšo luknjo v cestninski postaji, le hitrost je po novem omejena na 60 in ne več na 40 kilometrov na uro. Do zastojev ob konicah še vedno prihaja, do nevarnih situacij zaradi vključevanja tovornjakov, ki se morajo na cestninski postaji še vedno ustaviti zaradi plačila cestnine, pa prav tako.

"Na slovenskih avtocestah imamo 15 čelnih cestninskih postaj, letos se bodo preurejale še Videž, Dob, Drnovo, Kompolje in Tepanje. Pri kriterijih za vrstni red posegov smo upoštevali gostoto prometa in enostavnost izvedbe," je dejal izvršni direktor za vzdrževanje cest na Darsu Matej Malgaj. Druga faza prenove Loga, ko bodo poskrbeli, da bo hitrost vožnje skozi cestninsko postajo (ali bolje mimo nje) omejena na 80 kilometrov na uro, bo prišla na vrsto prihodnje leto, kdaj pa vse druge, ni jasno. Še manj je jasno, zakaj Dars obeh faz posegov ne opravi naenkrat, da ne bi bilo treba dvakrat postavljati delnih zapor. "V tako kratkem času ne bi bilo mogoče pripraviti projektov in izvesti vseh del. Združevanje obeh faz niti ne bi pocenilo posega. Je pa bolje, da opravimo vsaj s prvo fazo, ki je vsekakor koristna s stališča varnosti in pretočnosti," je rekel Malgaj. Ob tem prav tako še vedno ni jasno, koliko ta delni poseg v čelne cestninske postaje sploh stane. Na Darsu so sicer izračunali, da je rušenje na Logu stalo 40 tisočakov in da bo rušenje na Torovem stalo 30.000 evrov. Malgaj pa ni znal oceniti vseh stroškov vključno z obnovo cestišča po odstranitvi betonskih otokov, čeprav so tovrstna dela na Logu že končana. Dela na Torovem bodo končana do srede prihodnjega tedna, v tem času gre pričakovati zgostitve in zastoje v prometu.

Da bodo območja sedanjih cestninskih postaj zares bolj varna šele takrat, ko bo odstranjena celotna postaja, ko se ne bodo več ustavljali tovornjaki in ko bo obnovljeno tudi cestišče, je potrdil inštruktor varne vožnje Brane Legan: "Drži pa tudi ocena, da bodo cestninske postaje tudi s temi enostavnimi posegi bolj varne. Ne nazadnje je za prehod zdaj več prostora. Največja nevarnost pa so še vedno tovornjaki, ki se po plačilu cestnine vključujejo nazaj na avtocesto ob tem, da so hitrosti voznikov vinjetnih vozil zdaj večje. Zagotovo pa je treba upoštevati omejitev hitrosti, ki tam ni postavljena kar tako na pamet. Popravljena cestninska postaja namreč lahko vozniku da občutek lažne varnosti, širina ceste mu načeloma omogoča višje hitrosti, a je omejitev kar na mestu in jo je treba upoštevati," je opozoril Legan.

Prav upoštevanje omejitve hitrosti in postopno zmanjševanje hitrosti bi zares lahko pomenilo tudi korak v večjo pretočnost prometa. "Če pa voznik naenkrat z 130 kilometrov na uro zmanjša hitrost na 60, je to nevarno in slabo tudi za pretočnost," je Legan opozoril na tipično "pomanjkljivost" slovenskih cest, ki pravzaprav tiči v voznikih in njihovem neupoštevanju prometne signalizacije.

In kakšen je potem smisel posegov v cestninske postaje, če bistveno ne povečajo varnosti in niti ne pretočnosti? "Verjetno so še drugi razlogi, v katere pa se ne bi spuščal. Gre za nujni korak v pravo smer. Edina prava pot za večjo varnost in pretočnost pa je sprostitev prometa tudi za tovornjake," je rekel Legan.