Takšnih scenarijev je bilo samo v zadnjem času veliko: med gradnjo soseske Tribuna na Prulah so se zaradi predolgo odprte in nezavarovane gradbene jame posedli štirje stanovanjski bloki, zaradi česar so tržne vrednosti nekaterih stanovanj padle celo za več kot 80 odstotkov, podobno se je zgodilo v Šiški, kjer je Energoplan gradil Belle vie Tivoli, zaradi gradnje garaže pod Kongresnim trgom je bil poškodovan uršulinski samostan in še bi lahko naštevali.

"Največjo odgovornost za zavarovanje okoliških stavb ima naložbenik," poudarja Igor Janežič z gradbenega inštituta ZRMK, "a jo ta velikokrat preloži na izvajalce." Tem pa seveda ni v interesu, da bi se ukvarjali z okoliškimi stavbami in si s tem višali stroške, še dodaja. "Načeloma bi moral projektant opozoriti naložbenika na možnosti poškodb okoliških stavb, ta pa bi moral nato sam ali po izvajalcih namestiti merilne instrumente, seveda pred začetkom kakršnih koli del na gradbišču. V resnici velikokrat ne gre tako," še opozarja Janežič.

Zato je ključnega pomena, da se aktivirajo stanovalci sami. "Pritisnejo naj na naložbenika in pred začetkom del skupaj pregledajo vso stavbo oziroma vsa stanovanja. Ob tem naj dokumentirajo vse poškodbe, nanje namestijo plombe ter vse popišejo. Stanje je nato treba spremljati ves čas gradnje in seveda, potem ko se dela na gradbišču zaključijo."

Posebej rizične so nekoliko starejše stavbe, medtem ko naj bi bila možnost poškodb na novejših po besedah Janežiča bistveno manjša. Prav tako na morebitne poškodbe vpliva teren. V Ljubljani je večje tveganje na območju barjanskih tal, saj je tam teren manj stabilen. Prav ta dva dejavnika sta denimo botrovala tako hudim poškodbam ob gradbišču Tribune na Prulah, še pojasnjuje sogovornik.

Naložbenik gradnjo sicer zavaruje, a tudi zavarovalnice so vse bolj previdne in včasih tovrstni primeri v zavarovalni polici niso predvideni. Poleg tega podjetja, ki imajo likvidnostne težave, včasih prenehajo plačevati zavarovalnino, dodaja Janežič. Še posebej, če je odgovoren izvajalec. "Če bi se res hoteli izogniti vsem težavam, bi morali na začetku podpisati natančno zavarovalno polico ali celo pridobiti bančno garancijo," meni sogovornik.

Če naložbenik ne sodeluje, ustavite gradnjo

S tem se strinja tudi vodja civilnega oddelka pri odvetniški družbi Čeferin Jožef Klavdij Novak. "Korektno je, da se naložbenik pred začetkom gradnje obrne na stanovalce in jih seznani z načrti. V takšnih primerih je dobro, da stanovalci najamejo izvedenca gradbene stroke in se z naložbenikom dogovorijo o neke vrste garanciji za zavarovanje morebitne škode," pojasnjuje pravnik.

Ko je bila škoda že narejena, je običajno edina rešitev tožba. "Najbolje jo je vložiti tako zoper naložbenika kot tudi zoper izvajalca del, da se ne bi zgodilo, da bi prelagala odgovornost drug na drugega. Svojim strankam tudi v tem primeru svetujemo, naj angažirajo sodnega izvedenca gradbene stroke in skupaj ugotovijo, kakšne so poškodbe in kaj se da popraviti." Težave pa se pojavijo, če gre naložbenik v stečaj. V tem primeru stanovalci terjatve prijavijo v stečajno maso, a so možnosti sanacije oziroma povrnitve stroškov bistveno manjše, še dodaja Novak. Lahko pa se tudi odločijo tožiti zavarovalnico, kjer je gradnja zavarovana, ali pa državo.

Tudi on poudarja, da se morajo aktivirati stanovalci. "Takoj ko izvedo za načrtovano gradnjo, naj se obrnejo na naložbenika in se začnejo dogovarjati o garancijah. Če naložbenik ne želi sodelovati, pa naj uporabijo pravna sredstva in gradnjo vsaj začasno ustavijo."

Inšpektor ukrepa, ko je objekt nevaren za prebivanje

Na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor medtem pojasnjujejo, da gradbeni inšpektor lahko v takšnih primerih ukrepa le, če so poškodbe stavbe tako velike, da je objekt nevaren za prebivanje. V tem primeru inšpektor prepove bivanje v njem in odredi, do kdaj mora biti saniran, obnovljen oziroma porušen. "Inšpekcijski ukrep se izreče lastnikom takega objekta in ne naložbenikom gradnje na sosednjem zemljišču. Lastniki nevarnega objekta pa potem po sodni poti v obliki odškodninskih zahtevkov terjajo povzročeno škodo od naložbenika gradnje," še pojasnjujejo na inšpektoratu.

Inšpektor sicer lahko ukrepa tudi če na gradbišču ugotovi pomanjkljivosti, med katere spada tudi prekoračitev dopustnih premikov terena. V tem primeru naložbeniku naloži odpravo nepravilnosti, če jih ta ne odpravi pravočasno, pa inšpektor ustavi gradnjo.