V želji, da bi z mestno občino vzpostavili dialog, ki bi privedel do hitrih in ustreznih rešitev tudi v tem pogosto zapostavljenem delu mesta, so se nekateri krajani že pred dvanajstimi leti povezali v "civilno družbo". Ker jim, po besedah svetnice četrtne skupnosti Marije Minke Jerebič, mestna občina še vedno ne ponuja konkretnih rešitev, temveč vsiljuje nove projekte, ki si jih ne želijo, v civilni družbi razmišljajo, da bi krajanom predlagali odcepitev od ljubljanske mestne občine. Kot je za Dnevnik že pred časom povedal predsednik civilne družbe Milan Mirkov, preučujejo dve možni rešitvi: priključitev k sosednji občini Dol ali ustanovitev nove občine skupaj s četrtno skupnostjo Sostro, kjer razmislek sokrajanov o odcepitvi dobro razumejo.
Ideja o odcepitvi ni nova
Tudi v Sostrem, po površini največji četrtni skupnosti, so pred časom namreč že razmišljali o morebitni odcepitvi, povod zanjo pa je bila načrtovana selitev družine Strojan na njihovo območje. "Takrat nas je zmotil predvsem odnos mestne občine, saj so se na nas spomnili le, ko so nas potrebovali, medtem ko za naše težave že vrsto let nimajo posluha," je kritičen predsednik četrtne skupnosti Sostro Janez Moškrič. Kar 30 odstotkov Sostrega namreč nima vodovoda, približno 60 odstotkov je brez kanalizacije, predvsem za starejše občane pa problem predstavlja pomanjkanje zdravstvenega doma, saj se morajo zdaj občani voziti v zdravstveni dom v sosednjo četrtno skupnost Polje.
Ob predstavitvi osnutka ljubljanskega proračuna pred dobrimi petimi leti so o možnostih za odcepitev od prestolnice razmišljali tudi v četrtni skupnosti Moste. "V to smer razmišljamo, saj po mojem mnenju ni nič narobe, če preučimo, kako bi nam lahko bilo bolje," je na vprašanje, ali gre za resno pobudo, takrat odgovorila Stanislava Marija Ferenčak Marin, predsednica četrtnega sveta Moste. Danes Ferenčak-Marinova poudarja, da si v četrtni skupnosti prizadevajo z občinskimi oddelki ohraniti čim boljši dialog ter probleme reševati skupaj in tako dolgo, dokler ne najdejo ustrezne rešitve: "O problemih v Polju sem slišala, a jih ne poznam. Skrbim za tiste črne lise, ki jih imamo v naši četrtni skupnosti, kot je na primer Papir servis, čigar delovanja nam še ni uspelo omejiti."
Tako v Mostah kot v Sostrem je od odcepitve za zdaj ostala zgolj ideja. "V četrtni skupnosti že pred leti nismo sprejeli nikakršnih sklepov ali se o odcepitvi pogovarjali z mestnimi oblastmi. Podali smo zgolj pobudo za ponovno ustanovitev krajev, saj dokler smo del mesta, smo njegova nedeljiva enota," je pojasnil Moškrič, ki, tako kot Ferenčak-Marinova, drobljenja na majhne občine ne zagovarja: "V Sloveniji je občin preveč, a hkrati je Ljubljana prevelika."
Za ustanovitev občine ključen status naselja
Z ministrstva za pravosodje in javno upravo so ob tem sporočili, da mora občina obsegati eno ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev, kar mora predlagatelj nove občine tudi utemeljiti, prav tako pa mora morebitna na novo ustanovljena občina potrebe in interese svojih občanov izpolnjevati ter šteti najmanj 5000 prebivalcev. Četrtna skupnost Polje sicer šteje več kot 18.000 prebivalcev in je s tem peta največja ljubljanska četrtna skupnost, a na ministrstvu so opozorili, da Polje danes ni več samostojno naselje, kot je bilo pred desetletji, temveč zgolj del naselja Ljubljana: "Območje četrtne skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana se ne more v celoti ustanoviti kot nova občina ali priključiti k sosednji občini, saj njen teritorialni obseg zajema tudi del naselja Ljubljana, ki po obsegu in svoji funkciji presega območje četrtne skupnosti."
Predsednica četrtne skupnosti Polje Marti Avsec je že ob prvi glasnejši predstavitvi ideje tamkajšnje civilne družbe povedala, da svet o odcepitvi doslej še ni razpravljal, niti sprejel kakršnih koli odločitev: "Razmišljanja o odcepitvi so bila predstavljena s strani Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog in ne temeljijo na stališčih oziroma sklepih sveta četrtne skupnosti Polje."
