"Bivalnih enot za reševanje najtežjih socialnih stisk je premalo, vprašljiva pa je tudi kakovost nastanitve v njih," je v rednem poročilu za leto 2011 opozorila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek -Travnik. Zakon o lokalni samoupravi in stanovanjski zakon sicer občinam nalagata, da imajo za začasno reševanje stanovanjskih stisk najbolj socialno ogroženih oseb na voljo bivalne enote, a njihovo število ni natančno določeno in nekatere občine svojih obveznosti ne izpolnjujejo v zadostni meri. Čebašek-Travnikova zato predlaga takšno spremembo veljavnih zakonov, da bo število bivalnih enot določeno na primer s številom občanov.
Največ prosilcev je samskih oseb
V prestolnici je trenutno vseh 184 razpoložljivih bivalnih enot že oddanih in v njih biva 492 oseb. Na drugi strani na dodelitev bivalne enote čaka 164 upravičencev, od tega 85 samskih oseb, 38 dvočlanskih gospodinjstev in 41 družin s tremi do šestimi člani. Bivalne enote dodeljujejo glede na površinske normative, zato je čakalna doba odvisna od velikosti družine - samske osebe čakajo približno štiri leta, dvočlanske in štiričlanske družine tri leta, tričlanske pa dve leti in pol.
"Čakalna doba se podaljšuje predvsem pri samskih osebah, vendar z gradnjo in preureditvijo novih enot pričakujemo, da se bo ta konec leta bistveno skrajšala," pojasnjujejo na skladu, kjer so julija letos tudi spremenili površinske normative. Ti zdaj znašajo do 16 kvadratnih metrov za samsko osebo, do 20 za dvočlansko, do 24 za tričlansko, do 32 za štiričlansko družino in do 40 kvadratnih metrov za družino s petimi člani, o razlogih za spremembo pa pravijo: "Povečali smo površino za samske osebe in dvočlanska gospodinjstva, ker želimo izboljšati kvaliteto bivanja in preprečevati konflikte zaradi souporabe sanitarij in kopalnice."
Povprečno ostanejo tri leta
Povprečna najemnina za bivalne enote znaša 63 evrov, pri čemer so do največ 80 odstotkov subvencije praviloma upravičeni vsi najemniki. In koliko časa lahko ostanejo v bivalnih enotah? Do prenehanja izrednih socialnih razmer, odgovarjajo na stanovanjskem skladu. Njihov cilj je, da te osebe sodelujejo na razpisih za oddajo neprofitnih stanovanj in si zagotovijo bivališče po redni poti. Od 235 najemnikov, ki se jih je doslej izselilo iz bivalnih enot, je v njih živelo v povprečju tri leta in pol, šest od trenutnih stanovalcev pa v njih živi od leta 1999.
Neposrednega dostopa do podatkov o dohodkih gospodinjstev občinski stanovanjski sklad še nima, zato lahko o upravičenosti do bivalne enote zgolj sklepajo. To počno z ogledi na domu, spremljajo sodelovanje upravičencev na javnih razpisih in njihovo plačevanje obveznosti. "Po naših izkušnjah se najemnikom ekonomske razmere po pridobitvi zaposlitve ne zvišajo v takem obsegu, da bi lahko reševali svoje stanovanjsko vprašanje s tržnim najemom, saj večinoma prejmejo nizke osebne dohodke," sklene direktorica Jožka Hegler.
