Direktor Samo Lozej je s poslovanjem družbe zadovoljen. "Lani smo dosegli dobiček v višini četrt milijona evrov, letos pa bomo poslovne načrte presegli, konec leta načrtujemo okoli milijon evrov dobička. K temu sta levji delež prispevala nova garažna hiša na Kongresnem trgu, ki je skoraj polno zasedena, ter racionalizacija poslovanja," je dejal Lozej in dodal, da se mu zdi projekt garažne hiše pod centralno mestno tržnico dober, saj bi olajšal obisk središča mesta in tržnice, ki jo je treba nujno prenoviti.

V zadnjem letu ste po mestu postavili veliko novih parkirnih avtomatov. Koliko jih lahko še pričakujemo?

Mestna občina je lani sklenila pogodbo o dobavi in postavitvi 500 novih parkomatov. Devetdeset so jih že postavili, če bo v novem občinskem rebalansu denar, bo letos še okoli 100 novih. Odvisno od občine, kajti naše podjetje je zgolj poslovni najemnik, ki upravlja parkomate.

Torej Ljubljanska parkirišča in tržnice parkirne prostore od občine najemajo?

Tako je. Mi za občino opravljamo javno službo, za poslovni najem parkirišč in tržnic ji plačamo okoli 1,3 milijona evrov na leto. Imamo pa tudi nekaj lastnih parkirišč, ki jih je občina pred leti vložila v podjetje.

Potem tudi občina določa višino parkirnine?

Seveda, o vsem tem odloča mestni svet na predlog oddelka za gospodarske dejavnosti in promet.

Pa se vam zdijo cene primerne?

Po moji oceni so cene parkirnin v Ljubljani primerne. Govorim seveda za parkirne površine, ki so v občinski lasti, parkirišča v rokah zasebnikov so seveda nekoliko dražja.

To je res. Vendar je bilo veliko zemljišč na izjemno frekventnih lokacijah, kjer so zdaj zasebne parkirne hiše, pred tem v lasti občine. Se vam zdi prav, da je občina recimo spustila iz rok garažno hišo pri kliničnem centru?

Težko komentiram za nazaj, to je bila pač odločitev mesta. Saj je tudi v tujih mestih del parkirnih površin v zasebni lasti. Mesto nima toliko denarja, da bi lahko samo zgradilo vse te parkirne hiše. Dobro pa je, da ima mesto svoja parkirišča in tako nekako z nižjimi cenami poskrbi, da cene v privatnih parkirnih hišah ne zletijo v nebo. Vendar ljudje vedo, kje je ceneje.

Kako se obnese sistem park&ride v Stožicah?

Ta sistem se v centru Stožice še ni prijel. Težava je, ker parkirišče ni na površini, temveč v garažni hiši, ki še ni dokončana. Trudimo se z avtobusnimi povezavami do mestnega središča, za tamkajšnje okoliške prebivalce je za 60 evrov na mesec na voljo tudi parkirno mesto. Nekateri sicer pravijo, da je to drago, meni pa se zdi cena primerna, saj je vozilo pod streho in tudi varovano. Problem je, ker tam ni ničesar. Ko bo enkrat dokončan trgovski center, bo drugače. Že z odprtjem štajerske vpadnice pričakujemo, da bo parkiranja več. Trenutno je pač tako, da imamo s tem parkiriščem pol milijona evrov izgube na leto.

Kaj pa Dolgi most?

Na Viču je zadeva s sistemom park&ride popolnoma drugačna. Parkirišče za 220 vozil je polno, v načrtu je celo razširitev, tudi za avtodome. Glede na to, da je cena 24-urnega parkiranja in avtobusne karte 1,2 evra, kar si razdelimo z Ljubljanskim potniškim prometom, se parkirišče ravno pokriva. Sistem park&ride namreč ni namenjen zaslužkarstvu, njegov namen je spraviti pločevino iz središča mesta. V bližnji prihodnosti bo zraslo še eno tako parkirišče pri novem Hoferju na Chengdujski, sicer pa mestni načrt predvideva 12 parkirišč park&ride.

Kako je z garažno hišo pod Kozolcem?

To parkirno hišo bosta javno-zasebna partnerja občina in Zil Inženiring razširila, tako da bodo lahko parkirali tudi avtodomarji, urejena bodo tudi stranišča. Mesto bo dobilo 249 novih parkirnih mest. To naj bi se zgodilo v prihodnjem letu.

Ima mesto kakšno parkirno strategijo?

Dražje cene v središču in cenejše na obrobju mesta stimulirajo voznike, da parkirajo zunaj centra. V središču mesta je parkiranje prav tako časovno omejeno, saj parkirišča niso namenjena celodnevnemu parkiranju nekoga, ki tukaj dela. Za to je namenjen sistem park&ride. Seveda pa je vse odvisno od denarja ...

Parkirišča za motoriste v centru, ki ste jih začeli risati pred letom ali dvema, so bila dobra odločitev...

Ja, v centru jih je kar nekaj, večina ob začetku con za pešce. Motoristi so jih zelo dobro sprejeli. Tudi za kolesarje se trudimo, da bi jim tam, kjer je nekako logično, da se kolo parkira, postavili stojala, da lahko kolesa priklenejo.

Kaj pa zunaj središča mesta?

Tam dejansko ne zaznavamo takšnih težav s parkiranjem motoristov, kot smo jih imeli v središču mesta.

Kako pa obratuje poligon za varno vožnjo?

To je edini tovrstni poligon v Ljubljani. Nameravamo ga nekoliko zmanjšati, a posodobiti. Ob stezi bomo postavili tudi manjši objekt s predavalnicami, tako da bodo lahko vsi vozniki tečaj varne vožnje in predavanja opravili na enem mestu. To je tudi ena izmed naših tržnih dejavnosti.

Prenova mestne tržnice in gradnja garažne hiše pod njo sta ustavljeni. Ali lahko, tudi če te garažne hiše ne bo, pričakujemo kakšno prenovo te tržnice?

Ja, projekt je zamrznjen. Dejstvo je, da je centralno tržnico treba tehnološko prenoviti, in v sklopu gradnje podzemne garažne hiše bi se to tudi zgodilo. Kolikor vem, je mesto na ustavno sodišče vložilo pritožbo zoper sklep o začasni zaščiti tržnice, tako da računamo, da naj bi se projekt v takšni ali zmanjšani obliki nadaljeval. Mesto je konec koncev že v samo pripravo in projekte vložilo znatna finančna sredstva.

Vi torej zagovarjate gradnjo podzemne garažne hiše?

Gotovo. Ljudje, ki pridejo na tržnico, bi imeli kje parkirati, urejeni bi bili tudi boksi za kombije prodajalcev na tržnici. Tržnica bi se prenovila in uredila drugače, bolj moderno, bolj zračno. Prostor za odpadke bi premaknili, da ne bi bil vsem na očeh. Na drugi strani bi lahko tudi vse arheološke najdbe po zgledu Kongresnega trga predstavili javnosti, namesto da so zakopane pod zemljo.

V kakšnem stanju so druge tržnice po Ljubljani?

Poleg centralne skrbimo še za tržnice v Mostah, Kosezah, za Bežigradom in pri Žalah. Nekatere poslujejo slabše, nekatere dobro. Glede na to, da so cene najema od leta 2004 zamrznjene, so naše tržnice dejansko ugodne, zato kakega zaslužka pri tem ni. V najslabšem stanju je tržnica v Mostah, kjer imamo tisto gromozansko stavbo, ki je neuporabna, zaradi parkiranja je kaos. Obstajajo občinski načrti, ki predvidevajo, da bi tudi tu parkiranje uredili s podzemno garažno hišo. Preostale tržnice pa delujejo dobro in so tudi relativno primerno urejene.

Ali se na tržnicah pozna, da veliko ljudi hrano kupuje v velikih nakupovalnih središčih?

Lokacije naših tržnic so takšne, da se to, vsaj pri oddaji prostora, ne pozna toliko. Je pa vse odvisno od letnega časa in vremena. Na centralni tržnici je lahko nekaj deset prodajalcev na dan, lahko pa jih je več kot sto. Ljudem je pomembna tudi kvaliteta hrane. Je pa res, da veliko ljudi danes kupuje tam, kjer je pač ceneje.

Ali nadzorujete izvor blaga na tržnici?

Ne, to ni naša naloga. To opravlja pristojna inšpekcija.

Sami nakupujete na tržnici?

(Smeh.) Seveda. Ker z družino živim zelo blizu tržnice, dejansko skoraj vso zelenjavo, sadje, ribe, sire in drugo kupujemo na tržnici.