Predsednik društva Andrej Žavbi navedbe o odganjanju taksistov zanika, da preostalim taksistom delo na letališču ni onemogočeno, pa zagotavljajo tudi v Aerodromu Ljubljana, ki ga vodi Zmago Skobir.

Plačal takso občini, a z letališča ne sme voziti

Dokumenti in izjave taksistov dokazujejo nasprotno. Ti opozarjajo celo na enostransko odpovedovanje pogodb društva s taksisti in tudi na domnevne kršitve zakonodaje o prevozih v cestnem prometu. "Čeprav sem takso za opravljanje taksi prevozov plačal občini Cerklje, kar na leto znese okoli 250 evrov, mi je predsednik društva preprečil opravljanje dejavnosti na letališču in celo preprečeval, da bi naložil stranko," nam je pojasnil taksist, katerega ime hranimo v uredništvu.

Do aprila 2009 je Aerodrom Ljubljana sodeloval s številnimi posameznimi taksisti, nato pa je sklenil pogodbo z novoustanovljenim Taxi društvom Letališče Ljubljana. Da se taksisti združijo, so si po Žavbijevih pojasnilih zaželeli prav v Aerodromu, saj da so se s tem ognili komunikaciji z vsakim taksistom posebej. In če so lahko prej taksi postajo pred letališko stavbo uporabljali zgolj taksisti, ki so imeli z Aerodromom sklenjeno pogodbo, jo lahko zdaj zgolj taksisti, ki so člani društva. Tako Žavbi kot v Aerodromu pojasnjujejo, da gre za zgolj šest parkirnih mest, preostala pa da so dostopna vsem taksistom.

A njegove trditve zanika tudi Žavbijevo obvestilo članom društva iz leta 2009, ki smo ga pridobili v uredništvu. V njem je namreč navedel, da član društva, "ki ne bo izpolnjeval vseh določil pogodbe in pogojev ("primerna urejenost", varnostne priponke, op. p.), ne bo mogel delati na letališču, dokler ne bo odpravil pomanjkljivosti". Članu torej ne bi onemogočili dostop do omenjenih šestih parkirnih mest, ampak do letališča. V istem obvestilu Žavbi še navaja, da je "pritiskov na upravo (Aerodroma Ljubljana op.p.) za sprejem novih taksistov zelo veliko, vendar imamo za zdaj njihovo podporo. Če s svojim delom ne bi upravičili njihovega zaupanja, ne moremo več računati na njihovo pomoč".

Želja med taksisti za opravljanje prevozov z letališče je očitno velika, zato še toliko bolj bode v oči dejstvo, da se je število članov društva od ustanovitve do danes zmanjšalo z 31 na 25. Domnevni kartel taksistov na brniškem letališču je že od leta 2010 pod drobnogledom Urada za varstvo konkurence. Ta je po naših informacijah v preiskavi ugotovil, da društvo omejuje pristop novih članov, saj so že v prvem letu ustanovitve pristopnino zvišali kar za 16-krat, in sicer s 50 na 800 evrov. A podatki kažejo, da ne omejujejo zgolj dostopa do letališča, temveč redčijo tudi svoje vrste.

Za vožnjo do letališča dobra le novejša vozila

Društvo plačuje Aerodromu Ljubljana za posebni status svojih taksistov. Ti so sicer organizirani kot samostojni podjetniki, javno dostopni podatki o njihovem poslovanju pa razkrivajo, da obstajajo med njimi zelo velike razlike. Nekateri med njimi naj bi tako glede na prijavljene podatke v celotnem minulem letu ustvarili vsega nekaj tisoč evrov prihodkov in postavlja se vprašanje, kako sploh lahko plačujejo članarino in preostale storitve Taxi društva Letališče Ljubljana.

Poleg tega pa to tudi ni njihov edini strošek. Društvo namreč "dovoljenje" za vožnjo z letališča taksistom pogojuje tudi s starostjo in znamko posameznih vozil. Tako so lahko vozila BMW serije 5, audi A6 ali mercedes razreda E stara največ sedem let, nekateri enoprostorci (renault, ford galaxy) pa celo dve leti manj, pa četudi so pred tem prestala tehnični pregled in izpolnila druge pogoje za opravljanje dejavnosti. Tako "primerne" znamke avtomobilov kot njihovo najvišjo dovoljeno starost določajo v Aerodromu Ljubljana. V društvu taksistov je za vozni park pristojen direktor komercialnega sektorja Janez Krašnja, ki tudi sicer pogosto sodeluje z družbo BMW, zato morda ne preseneča, da naj bi ravno avtomobili te znamke posodobili vozni park taksistov pred letališčem.

A zahtevan višji razred avtomobilom dodatno odpira vprašanje, kako si lahko taksist z vsega 5000 ali 8200 evri celoletnih prihodkov privošči članstvo v društvu in avtomobil tako visokega cenovnega razreda. S tem ima manj težav predsednik društva Žavbi, ki je po javno dostopnih podatkih lani med člani društva ustvaril najvišje prihodke. Ti so znašali nekaj več kot 57.000 evrov, njegov čisti dobiček pa več kot 12.000 evrov. Žavbi pravi, da člani društva ne delajo le na letališču, ampak imajo tudi redne stranke v protokolarni službi, vladi, uspešnih slovenskih podjetjih. Prav tovrstna "priporočila" naj bi po zatrjevanju naših sogovornikov iz vrst taksistov pomagala do članstva v društvu in prevozov z letališča.