Primorje je namreč z državo leta 2010 podpisalo pogodbo, vredno 15,7 milijona evrov. Do ustavitve del zaradi stečaja je Primorje opravilo za okoli štiri milijone evrov gradbenih del. Izkopali so že 514 metrov od skupno 647 metrov dolgega predora. A kot je pojasnila vodja sektorja za evropske zadeve na Direkciji za ceste Irena Zore Willenpart, je šlo za manj zahtevna in tako cenejša gradbena dela. "Najdražji posegi, ki zahtevajo tudi veliko visokokakovostne strojne opreme, pridejo šele na vrsto. Zato smo v razpisu navedli oceno 19 milijonov evrov. Je pa res, da smo tudi ob prvem razpisu, ko je zmagalo Primorje, postavili precej višjo oceno, kot jo je kasneje ponudilo Primorje. Zdaj čakamo na ponudbe gradbenih družb. Skoraj zagotovo bo šlo za tuja gradbena podjetja, saj v Sloveniji žal nimamo več gradbenega podjetja, ki bi bilo sposobno tako zahtevnih del, kot je gradnja predora," je še razložila Willenpartova. Na tem delu trase poljanske obvoznice je torej treba izkopati še 125 metrov predora ter 250 metrov reševalnega rova. Na vrsto pridejo še vsa betonska dela v predoru, elektro- in strojna oprema, dokončanje mostov, podvoza in zidov na trasi ceste od predora do križišča v Zmincu, protihrupna zaščita ter dokončanje trase samega cestišča.

Na Direkciji za ceste upajo, da bi lahko ponovno začeli delati še letošnjega novembra, a le ob pogoju, da ne bo prišlo do zahtevkov za revizijo postopka, kar pa se ob tovrstnih javnih naročilih skorajda redno dogaja. Z gradnjo obvoznice, ki je še vedno največji in najdražji gradbeni projekt na slovenskih cestah ta hip, se vse bolj mudi. Kar 85 odstotkov vrednosti gradbenih del namreč krije Evropska unija, in če dela ne bodo končana do konca leta 2015, bo izgubljenih dobrih 20 milijonov evropskih evrov. Celotna naložba v gradnjo poljanske obvoznice je skupaj z nakupom zemljišč in pripravo vse dokumentacije sicer ocenjena na 43 milijonov evrov, vsa gradbena dela, vključno s predorom, so bila ob začetku gradnje ocenjena na 24 milijonov. Ta številka bo zdaj zagotovo narasla, saj bo že gradnja predora očitno po novem stala skoraj toliko. Tu pa sta še krožišče na Suhi in cestna povezava do Ljubljanske ceste.

Tudi na Suhi pa vsa dela že od spomladi stojijo. Takrat je namreč padlo gradbeno dovoljenje in že začeta dela je morala Gorenjska gradbena družba, ki je na tem delu trase nasledila prav tako propadli SCT, ustaviti. Kdaj jih bo mogoče nadaljevati, ni znano, saj poteka povsem nov postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Direkcija za ceste je novo vlogo posredovala na škofjeloško upravno enoto sredi junija, prvega avgusta je bila prva obravnava, stranka v postopku je podala pisne pripombe, na katere so z direkcije odgovorili 21. avgusta. "V tem trenutku nam odločitev upravne enote še ni znana," so pojasnili na Direkciji RS za ceste.