A preden bo staro letališče, ki predstavlja še ohranjeni del prvega slovenskega civilnega letališča ter je delovalo med letoma 1933 in 1979, kasneje pa služilo kot športno letališče, ponovno zaživelo kot muzejski kompleks, morajo na ljubljanski mestni občini skleniti še dogovor z zasebnim partnerjem.

Na območju starega letališča so danes ohranjeni trije objekti: letališka stavba, hangar in kontrolni stolp, njihova obnova pa naj bi se začela po septembru, ko bo svoje delo zaključila občinska komisija za sprejem investicijskega načrta. "Natančen začetek obnove bo odvisen od uspešnosti dogovora z zasebnim partnerjem, ki bo nosilec investicije in tudi bodoči upravljavec območja," je pojasnil Uroš Grilc, vodja občinskega oddelka za kulturo.

Ko bodo dela končana, bo v nekdanjem letališkem stolpu urejen muzej, v katerem bo predstavljena zgodovina Ljubljanskega letališča, obogatena z osnovnimi informacijami o zgodovini slovenskega letalstva. "Za izvedbo bo zadolžen zavod Muzeji in galerije mesta Ljubljana," je pristavil Grilc. V nekdanji upravni stavbi bodo prostor dobili gostinski lokal z vrtom, trgovina z letalsko opremo, spominki in igračami vezanimi na temo letalstva, v nekdanjem hangarju pa bo vsebina v celoti namenjena predstavitvi letalstva.

"Največji prostor bo omogočal razstavitev kakega manjšega športnega letala, modelarskih izdelkov in postavitev simulatorja letenja, obenem pa bo zagotovil kar največ informacij o letalstvu danes," je še napovedal Grilc.

Na starem ljubljanskem letališču je vrsto let deloval tudi Aeroklub Ljubljana, ki je po drugi svetovni vojni vodil gradnjo novega hangarja in bil do zaprtja letališča eden močnejših tovrstnih klubov, z ukinitvijo vzletne steze pa je ostal brez osnovnih pogojev za delovanje.

"Hangar je bil skupaj s klubskimi prostori in prostorom za zlaganje padal zgrajen za shranjevanje klubskih letal," sta v imenu kluba pojasnila Avi Šorn in Miroslav Gnamuš, ki sta s projektom seznanjena in upata, da se bo prostor zanje našel tudi na prenovljeni lokaciji.

"Najbolje bi bilo, če bi imeli na tej lokaciji skupno pisarno z Letalsko zvezo, ki bi služila kot informacijska točka slovenskega letalstva. Odgovarjali bi na vprašanja, kje se šolati, kako vzdrževati letala in kako pomagati mladim, da se vključijo v modelarstvo in kasneje v letalstvo," sta razmišljala.