Medtem ko lahko na Dunaju vidimo islamsko središče z džamijo, najrazličnejše pravoslavne hrame, starokatoliško cerkev ter judovski tempelj - džamijo ima sicer tudi sosednji Zagreb - sta v Ljubljani poleg množice krščanskih cerkva na splošno opazna le evangeličanska cerkev Primoža Trubarja in srbski pravoslavni hram svetega Cirila in Metoda. Številčno močni muslimani in makedonski pravoslavci lastnih bogoslužnih zgradb nimajo.
V Ljubljani pa imajo sedež tudi nekatere manj znane in številčne verske skupnosti, kot so judovska, krščanski adventisti, Skupnost za zavest Krišne, Svobodna katoliška cerkev, Mednarodna šola Zlatega rožnega križa, Cerkev Jezusa Kristusa iz poslednjih dni, Univerzalno življenje, Skupnost Baha'i, Ordo templi Orientis, Krščanski center Nova generacija, Budistična kongregacija Dharmaling, hinduistična verska skupnost, raelijanska religija in Krščanski center Ljubljana. Nekateri med njimi imajo primerne prostore, ostali pa povečini svoje verske in druge dejavnosti opravljajo v bolj kot ne zasilnih.
Mormoni, adventisti in baha'iji zadovoljni
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki je pri nas registrirana od leta 1991 in ima okoli 300 članov, ima v Šiški lastno cerkev s prostorom za bogoslužje, sestanke in druge dejavnosti.
"Odnos občine je korekten in pozitiven, ob priložnosti zasaditve prve lopate ob gradnji cerkvene zgradbe je bil prisoten podžupan, na odprtje je prišel tudi župan," je povedal predsednik okrožja Slovenija iz Severnojadranskega misijona Matjaž Juhart in dodal, da se v mestu čutijo varne in sprejete. Sredstva za svojo mormonsko cerkev, ki so jo zgradili leta 2008, so zagotovili verniki skupnosti sami, seveda s pomočjo svojih somišljenikov iz vsega sveta.
Krščanski adventisti delujejo v Ljubljani že skoraj 100 let, v državi pa imajo okoli 560 vernikov. Svoje prostore imajo na Njegoševi cesti, a tudi sicer, kot pravi predsednik te Cerkve Zmago Godina, za bogoslužje ne potrebujejo kakšnih posebnih prostorov, saj nimajo verskega okrasja. Verska skupnost Baha'i ima pri nas okoli 100 članov, registrirana je od leta 1991. Ker v tej religiji ni ritualov in obredov, posebnih prostorov ne potrebujejo. "Na Bohinjčevi ulici imamo le administrativno središče, saj bogoslužje opravljajo posamezniki sami," je razložila Aleksandra Zibelnik Badii iz omenjene skupnosti.
Judje in raeljanci brez primernih prostorov
Od 6. stoletja našega štetja na območju Slovenije živijo tudi judje, danes jih je okoli 150. Kot je povedal Igor Vojtic iz Judovske skupnosti Slovenije, ustreznih prostorov za bogoslužje nimajo. "Sinagoga se nahaja v poslovni stavbi, kar ni preveč primerno. Skupnost bi vsekakor želela novo sinagogo ali temu primerne prostore," je povedal Vojtic in dodal, da je mestna občina bila do sedaj naklonjena njihovim skromnim željam, meni pa, da bi jim morda lahko odstopila v uporabo kakšne ustreznejše prostore.
Podobno kot judje so brez primernih prostorov tudi raeljanci, ki jih je v Sloveniji okoli 100, pri nas pa uradno obstajajo od leta 1993. "Za naše verske obrede, to sta meditacija ter molitev, trenutno nimamo prostorov. Zadostovala pa bi kakšna soba s 50 kvadratnimi metri. Od občine in države ne prejemamo denarja, saj menimo, da bi se morale verske skupnosti financirati same. Edino, kar bi morda lahko prispevali, so neki osnovni prostori za manjšinske verske skupnosti, ki za razliko od večjih nimajo veliko denarja," je sklenil Luka Oblak iz raeljanskega gibanja.
