Na pobudo Mariborske kolesarske mreže je občinska komunalna direkcija nadomestila to nevarno stezo s prometno novostjo v Sloveniji. Tako imenovani "sharrow" omogoča, da si kolesarji in avtomobilisti delijo sredino voznega pasu, pri čemer motorna vozila na njem nimajo več prednosti.
V Mariborski kolesarski mreži (MKM) že vrsto let iščejo boljše prometne ureditve, ki so prijaznejše za kolesarje v mestu. Veliko svojih pripomb in zamisli so ponudili občini pa tudi državni direkciji za ceste, ki je v svojih novih navodilih za projektiranje kolesarskih površin upoštevala veliko njihovih priporočil in smernic. Ena izmed njih je v središču Maribora že zaživela v praksi kot enoletni poskus. "Če se bo ta eksperiment odnesel, ga bo občina uvedla tudi na Slomškovem trgu," napoveduje Josip Rotar, predsednik društva MKM.
Sharrow so si pred približno petimi leti izmislili v ZDA, njegova prednost pa je v tem, da na odsekih, kjer ni prostora za kakovostne kolesarske poti, vodi kolesarja varno skupaj z motoriziranim prometom. Kolesar je ves čas v vidnem polju voznika avtomobila, ki zato hitreje zazna, kakšen manever bo kolesar izpeljal, kolesar pa se izogne nevarni "coni odprtih avtomobilskih vrat" na območju obcestnih parkirišč.
Mariborska občina je že v preteklosti upoštevala nekatere predloge MKM in je enega izmed njih udejanjila v Smetanovi ulici, ki poteka mimo tehniških fakultet. V tej enosmerni ulici so kolesarske poti speljali na obeh robovih cestišča: ena je speljana v smeri vožnje, druga pa v nasprotno smer. Izvedba se je dobro uveljavila, zato so jo kasneje posnemali tudi v Ljubljani, kjer je kolesarski promet na enak način urejen v ulici ob ministrstvu za infrastrukturo (Bičevje).
V bližnji prihodnosti bodo v Mariboru testirali še eno novost, ki jo na predlog MKM dopuščajo nova navodila za projektiranje kolesarskih površin in so jo že udejanjili v Ljubljani. Tam je v semaforiziranim križišču na Krakovskem nasipu že urejen tako imenovani "bike box". Na sredi cestišča pred križiščem so uredili posebno površino, na kateri se kolesarji razvrstijo pred avtomobili. "To bistveno poveča varnost kolesarjev, saj so v vidnem polju voznikov avtomobilov in niso več ob desnem robu cestišča," je prednosti bike boxa razložil Rotar.
Kot pri vseh novostih, nekateri ljudje potrebujejo nekaj časa, da se nanje navadijo, drugi pa jih takoj zavračajo. To potrjujejo tudi prvi odzivi na sharrow na Trgu revolucije. "Se ne zavedate, da so uporabniki kolesarskih stez tudi otroci (nad 14 let), matere in očetje z majhnimi otroki na kolesih, starejši uporabniki kolesarskih stez? Vse te kategorije pošiljate med tovornjake na cesto! Kdo bo odgovarjal za to nesmiselno postavitev kolesarske steze?" se je v časniku Večer vznemirjala Mariborčanka Blanka Prezelj.
Po njenem prepričanju je ta ureditev nevarna, in zato predlaga, da naj se kolesarji vrnejo na (preozki) pločnik. "To zamisel, ki ste jo kopirali iz držav, ki so prometno na višji ravni, kot smo ta čas v Sloveniji, prihranite za kasneje, ko bo naš razvoj že na višji kulturni ravni, ne pa z nami eksperimentirati! Samo poglejte, kako malo je voznikov, ki dajo prednost kolesarjem ali pešcem na prehodih, kjer predpisi to zahtevajo," je opozorila.
"Razumem vse te pomisleke," ji odgovarja Rotar. "Pri nas smo namreč vrsto let vzgajali zgolj takšne kolesarje, ki se obnašajo kot pešci na kolesih. To obnašanje je manj varno, kot če so kolesarji vzgojeni v enakovredne udeležence v cestnem prometu. Otroci pa itak ne smejo voziti po cestišču brez spremstva staršev, dokler ne opravijo vozniškega izpita."