Zanimalo jih je, kolikšne so možnosti, da bi tudi letos, ko so se varčevalni ukrepi močno zarezali tudi v lokalna okolja, izvedli vsaj del načrtovane sanacije zgornje Mežiške doline, ki je zaradi svinca močno degradirana. Letos je za ta ukrep v proračunu od prvotno načrtovanega milijona evrov predvidenih zgolj še 600.000, Korošci pa bodo od tega iztržili le 135.000 evrov, saj jim je država že v minulih letih obveznosti poravnavala z zamudo in jim za lanske ukrepe dolguje pol milijona evrov.
V Mežiški dolini so pred petimi leti začeli uspešno izvajati sanacijski program za odpravo posledic onesnaženja s težkimi kovinami. Vsako leto bi morali prejeti milijon evrov, a vsako leto se zaradi težav s proračunom nekaj denarja prenese v naslednje leto. Občini Črna in Mežica zdaj skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo Ravne ministrstvo za kmetijstvo in okolje opozarjata na nepopravljivo škodo, ki bo nastala, če bi opustili programe, namenjene zdravju ljudi v tej dolini. Korošci pa so želeli še iz ust ministra Franca Bogoviča slišati, kaj lahko pričakujejo in kaj načrtujejo. Kot nam je pojasnila Darja Dolenc iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu, o tem, koliko denarja bo letos dejansko na voljo, še ni mogoče govoriti, saj bo vlada letošnji program sanacije obravnavala in potrdila šele na seji konec avgusta.
Vsebnost svinca v krvi otrok bi se lahko znova zvišala
"Kakšnega posebnega zadovoljstva sestanek ni prinesel, pozitivno pa je, da nihče ni izrazil dvoma glede potrebe po izvedbi programa sanacije. Na ministrstvu se strinjajo, da so nadaljevanje izvajanja programa in dodatne izboljšave v tem okolju nujne, da bo dolina ohranila oziroma se ji bo povrnil razvojni potencial. V nasprotnem primeru bi se zdravje prebivalstva lahko znova hitro slabšalo, predvsem bi se lahko v krvi otrok znova povišala vsebnost svinca, s tem pa bi se poslabšala tudi kakovost bivanja v tej dolini," pojasnjuje vodja sanacijskega programa Matej Ivartnik z Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne. Ob tem dodaja, da so se za sestanek z ministrom dogovarjali precej časa, saj so mu želeli osebno predstaviti problematiko. "A posebne spodbude nismo dobili, le zagotovilo, da o upravičenosti programa ne dvomijo. Ker je varčevanje neizogibno, pa v proračunu ni mogoče zagotoviti več kot 60 odstotkov od predvidenega milijona evrov," pravi Ivartnik. S tem pa ukrepi, ki zahtevajo večje investicije, ostajajo zgolj na papirju.
Poskušali bodo priti do evropskega denarja
Na ravenskem zavodu so pripravili plan ukrepov v skladu z odlokom o območjih največje obremenjenosti okolja in programi ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini v višini milijona evrov. Obenem so predlagali obravnavo celotnega plana in nadaljevanje izvajanja zastavljenih ukrepov v letu 2013. "Na ministrstvu bodo to možnost še preverili in če uspe, lahko govorimo o nadaljevanju zastavljenega cilja z enoletno zamudo," še pravi Ivartnik.
Naj ob tem omenimo, da je življenje prebivalcev Mežiške doline zadnja leta nekoliko znosnejše, predvsem po zaslugi programov, ki so po petih letih že začeli dajati tudi prve pozitivne rezultate. Letos pa bodo lahko z denarjem, ki jim bo ostal, kvečjemu izvedli kakšen okrnjen monitoring in še kak manjši ukrep, kot je na primer varovalni vrtec, varna prehrana, mokro čiščenje utrjenih površin ter informiranje, za kaj več, denimo ureditev tal na dvoriščih, pa bo denarja zmanjkalo.
Bolj spodbudno pa je, tako Ivartnik, da bi lahko v obdobju 2014-2020 za sanacijo industrijsko degradiranih območij kandidirali tudi za evropska sredstva. "Če bi nam to uspelo, bi imeli manj težav z zagotavljanjem virom in bi se lahko bolj posvetili vsebinskim dopolnitvam programa, predvsem problematiki ekološkega kmetovanja in čiščenju dvoriščnih tal. A pot do tja bo še dolga in bo tako na državnem kot lokalnem nivoju terjala dodatne napore," pravi Ivartnik.