Župan je sam pozval inšpektorico, naj ukrepa
Poleg 23 za rušenje določenih objektov v Bohinjski Bistrici, med katerimi je tudi brunarica Darka Kuzmiča, je še 21 takih, ki jih je treba spraviti v prvotno stanje glede na njihov dejanski namen. Veliko črnih gradenj predstavljajo počitniške hišice, ki so nastale iz povsem drugačnih objektov ali pa so bile na novo zgrajene popolnoma brez dovoljenj. Lani so tako na tem območju porušili že štiri, letos pa naj bi porušili še tri sporne objekte. Na celotnem seznamu črnih gradenj na območju Triglavskega narodnega parka je od 400 do 600 objektov, v zadnjih letih pa inšpektorji opažajo bistveno manj novih spornih posegov v prostor, še pred tremi leti so jih denimo odkrili do 40 na leto, lani le še osem.
Toda zgodba z napovedano rušitvijo teh objektov za Bohinjce še nikakor ni končana. O omenjenih črnih gradnjah bodo očitno presojali na ustavnem sodišču. Tako kot lastniki omenjenih 23 objektov, ki so jih inšpektorji določili za rušenje, se tudi občinski svetniki v Bohinju s temi odločitvami o rušenju ne strinjajo. Zato je občinski svet pooblastil župana Franca Kramarja, da sproži presojo zakonitosti prostorskih predpisov in s tem odloži rušenje. Župan bo pobudo počakal do sredine avgusta in do takrat spor poskušal rešiti po mirni poti, se je odločil. Bohinjci so proti rušenju zbrali tudi že okoli 600 podpisov podpore.
Ko so o črnih gradnjah v minulih dneh na poletni večerni seji razpravljali občinski svetniki, pa so med drugim odprli tudi celo vrsto dilem, ki se porajajo ob odločitvi o ustavni presoji. Med svetniki ni manjkalo ocen, da so se zadeve lotili prepozno in na napačnem naslovu, prevladalo pa je dokaj enotno mnenje, da je treba ponovno preučiti vse posege v prostor, ker se med seboj razlikujejo. Alojz Mencinger (SDS) je opomnil, da črnograditelji vsekakor niso heroji, Dušan Jović (SLS) je opozoril, da se je vsak sam odločal, ali bo gradil z vsemi papirji ali brez, Anton Urh iz DeSUS pa je spomnil, da je prav župan velikokrat javno pozival državo k ukrepom na področju nedovoljenih posegov v prostor.
Župan Franc Kramar je zavrnil očitke o občinski pasivnosti in dejal, da v državi ni našel sogovornika, s katerim bi se pogovoril o nastalih problemih. "Edini izhod je ustavno sodišče. Ni dvoma, da so bili določeni državni postopki nezakoniti in kot tako štejem tudi uredbo iz leta 2003, ki omogoča rušenje gradenj. Od države sem dobil le sporočilo, da sem pri vsem skupaj osebno prizadet," je dejal.
Tudi gostilna županove žene je črna gradnja
Tudi družina Franca Kramarja je namreč že vsaj desetletje najemnik občinskega gostinskega lokala ob jezeru, ki sodi med sporne objekte. Gostilna leži na obali Bohinjskega jezera in je tudi v denacionalizacijskem postopku. Župan v rušenju tako vidi gonjo proti njemu, ker je do zdaj storil vse, da bi objekt, ki je bil zgrajen že leta 1958, legaliziral skladno s predpisi, je že večkrat poudaril. Na tokratni seji občinskega sveta je tako ponovno odločno zavrnil osebni interes kot vodilo pri sedanjih aktivnostih in dodal, da je interes občine predvsem v tem, da se rušenje ustavi, ponovno preuči posamezne postopke ter primere in tako omogoči ljudem, da dokažejo svoj prav. Dosedanji poskusi, da bi ustavno sodišče odločalo o črnih gradnjah, pa so obrodili le poziv sodišča, da prizadeti najprej izčrpajo vsa pravna sredstva.
Župan je tudi večkrat že poudaril, da bi morala država razveljaviti sporno uredbo o prostorskoureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka, ki jo je vlada sicer sprejela že pred devetimi leti. Prepričan je, da so se ob sprejemanju uredbe dogajale postopkovne napake. Prav ta uredba namreč omogoča rušenje črnih gradenj, a je država vse do sprejema zakona o Triglavskem narodnem parku ni izvajala, in če bi jo država res razveljavila, kot se zavzema župan, bi s tem omogočila pomilostitev za črnograditelje. Rušitev črnih gradenj se je tako država resneje lotila šele po sprejetju novega zakona o Triglavskem narodnem parku leta 2010.
Odvetnik Mitja Sever je kot svetovalec občine v zvezi z ustavno pobudo prav tako ocenil, da zanjo podlaga obstaja tudi zato, ker je država v svojih prostorskih postopkih zagrešila napake, postopek sprejemanja uredbe o prostorskoureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega območja na območju Triglavskega narodnega parka iz leta 2003 je neskladen s takrat veljavnimi zakonskimi predpisi, meni tudi on. O vsem tem naj bi zdaj presojali ustavni sodniki, je še dodal.