"V preteklosti so občine širile zazidalne površine, čemur kmetje niso nasprotovali, saj niso pričakovali davka na to zemljo. Sprejet odlok pa sili kmete v prodajo sicer zazidljive zemlje, ki pa jo uporabljajo kot kmetijsko, saj v večini niso mešetarji z zemljišči. To bo pripeljalo do še večje izgube kmetijskih površin, ki jih pri nas tako in tako primanjkuje," je še dodal.
Občina Krško je tako prej pomanjkljivo podatkovno bazo nepozidanih stavbnih zemljišč razširila za okoli 6000 zavezancev. "Ker je lahko en zavezanec lastnik več predmetov ali obrnjeno, je bolj smiselno govoriti o razširitvi baze odmernih predmetov. Teh je bilo pred novim popisom približno 5500, zdaj jih je okoli 13.500," so sporočili iz kabineta krčanskega župana Mirana Stanka in dodali, da so bazo razširili na podlagi evidenc republiške geodetske uprave, centralnega registra prebivalstva ter drugih podatkovnih baz. Da občanov vseeno ne bi preveč obremenili, so v Krškem nadomestilo za nepozidana stavbna zemljišča z novim občinskim odlokom znižali za 70 odstotkov. Kljub temu naj bi se letos zaradi večjega števila zavezancev v občinsko blagajno nateklo 2,75 milijona evrov, kar je pol milijona več kot lani.
A skrbi o večji obremenitvi ekonomsko šibkejših naj bi bile odveč, mirijo na občini. "Občinski odlok za socialno ogrožene prebivalce predvideva oprostitev plačila nadomestila. Glede kmetov in kmetijskih zemljišč pa je treba poudariti, da smo obravnavali izključno tiste površine, ki so del naselij in so bile uvrščene v zazidalne površine na podlagi zahtev, ki so jih nekoč podali prebivalci sami," so sklenili na občini.
