Načrt Plana B ostaja v predalu

"Mariborski otok ima naravno danost, da bi lahko bilo vrhunsko kopališče, vendar je treba nujno prenoviti njegovo infrastrukturo," opozarja Tone Knez, direktor občinskega zavoda Športni objekti Maribor. "Mestno občino smo že pred časom obvestili, da lahko v obstoječih razmerah delujemo samo še do konca prihodnje kopalne sezone. Leto 2014 pa je že vprašljivo."

Pred štirimi leti je župan Franc Kangler napovedoval drugačen razplet. Tedaj je občina pridobila zmagovalni arhitekturni projekt biroja Plan B, po katerem bi kopališče, ki je bilo odprto leta 1930, celovito prenovili. Vendar je ta idejna rešitev, ki med drugim predvideva večanje tlorisne površine kopališča, novi pokriti bazen, savno in wellness program na severni strani spomeniško zaščitene kopališke stavbe, povzročila številne birokratske zaplete, saj ni prejela niti soglasja vodovarstvenikov niti soglasja naravovarstvenikov. Drugi dejavnik zavlačevanja prenove kopališča je tudi ocenjena vrednost naložbe, ki bi odtehtala približno 10 milijonov evrov.

Tega denarja pa občina doslej ni bila sposobna načrpati v svoj presušeni proračun. O možnosti, da bi ji to uspelo v bližnji prihodnosti, tudi upravljalci kopališča niso prepričani. Zato so se lotili priprave alternativnega načrta, po katerem bi prenovili obstoječe bazene in ploščad, pomladili strojnico in napeljali sistem, ki bi s sončno energijo ogreval vodo. "Takšna naložba bi, takole čez palec, stala med poldrugim milijonom in dvema milijonoma evrov," napoveduje Knez.

Pričakujejo rekorden obisk

Sicer pa so upravljalci zadovoljni z obiskom, ki iz leta v leto narašča predvsem zaradi številnih drobnih izboljšav gostinske in športne ponudbe kopališča. Letos je otok na Dravi obiskalo 26.000 ljudi, v enem dnevu pa so zabeležili celo 2466 ljudi, kar je tik pod zakonsko dopustno mejo 2500 kopalcev. "Če bo poletje ostalo sončno, predvidevamo, da bomo do konca sezone našteli 40.000 obiskovalcev, kar bi bil nov rekord, odkar upravljamo to infrastrukturo," je optimističen Knez. Za primerjavo: leta 2008 so prodali komaj 12.791 vstopnic.

Če bi kopališče že dočakalo prenovo in bi bili njegovi bazeni na ravni bližnjih komunalnih kopališč na Avstrijskem, bi bil obisk še bistveno višji, se strinja direktor. V kopališča v Lučanah in v Lipnici se namreč vsak dan hodi kopat veliko Slovencev, tudi zato, ker je za družino z malimi otroci pri naših severnih sosedih vstopnica cenejša kot v Mariboru.

V Lipnici se hladi 8000 Slovencev

"Letos pričakujemo, da bomo našteli približno 40.000 kopalcev," napoveduje Manfred Strohriegel, poslovodja mestnega kopališča Lipnica, ki ocenjuje, da je približno petina njihovih gostov iz Slovenije. Kopališče, ki ga krasijo velike senčne jase in bazeni, opremljeni z različnimi vodnimi atrakcijami, ki so mikavne predvsem za otroke in mladino, so zgradili pred 17 leti, njegovo obratovanje pa subvencionira občina Lipnica, in sicer tako, da konec leta poplača izgubo kopališča. Ta občinski prispevek, s katerim omogočajo tudi zaračunavanje cenejših vstopnin, se giblje med 70.000 in 100.000 evri na leto.

Športni objekti Maribor takšne občinske subvencije ne morejo pričakovati. Kako klavrne so finančne razmere občine, razkriva že podatek, da je lani v občinskem proračunu zmanjkalo celo denarja za rušitev kopališča Tam. Letos pa jim je nekako uspelo izbrskati 50.000 evrov, od katerih bodo lahko 4000 evrov porabili za kaj drugega. Podjetje Avtoprevoz Gramet Trade je namreč občino prepričalo s svojo ponudbo, po kateri bo porušilo kopališče, zasulo bazene ter poravnalo in zatravilo teren za 46.000 evrov. Zemljišče bo zatem čakalo na boljše čase, ko se bo našel nekdo, ki bi ga bil pripravljen odkupiti in na njem zagnati novo dejavnost, ki s kopališko najverjetneje ne bo imela veliko skupnega.