Namesto etažnih lastnikov so v zemljiški knjigi kot lastniki tako vpisana že propadla gradbena podjetja, občina ali pa celo novi kupci teh zemljišč. Ti v zadnjem času pred blokovska funkcionalna zemljišča nameščajo zapornice in marsikje po Ljubljani stanovalcem blokov zaračunavajo parkirnino.
Zaradi neurejenega lastništva funkcionalnih zemljišč ima nepotrebne težave tudi zasebnik Bojan Gjura, ki je od podjetja Giposs Invest kupil funkcionalna zemljišča v bežigrajski soseski BS3. V zvezi z "njegovim" zemljiščem trenutno na sodišču proti podjetju Gippos potekajo štiri tožbe. Dve je vložil stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, ki ima v posameznih blokih svoja stanovanja, vsak po eno so vložili prebivalci Puhove ulice in stanovalci soseske BS3.
Sodišče deloma ugodilo stanovalcem in občini
Odvetnik Rok Koren, ki v imenu stanovalcev in mestne občine toži Giposs in spodbija kupo-prodajni pogodbi, s katerima je to podjetje Gjuri prodalo zemljišča, pravi, da se po desetih letih trajajočih sodnih sporov njegovim strankam kažejo prvi pozitivni rezultati. Sodišče je pravnomočno odločilo, da je kupo-prodajna pogodba med Gipossom in Gjuro deloma nična, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na zemljišča v okolici večstanovanjskih stavb, kjer so stanovanja mestnega stanovanjskega sklada. Za preostala zemljišča bo sodišče še moralo presoditi, vendar je Koren optimističen. Vrhovno sodišče je po njegovem mnenju namreč zavzelo zelo jasno stališče, da ni pomembno, kdo je imel leta 1997 v zemljiški knjigi vpisano pravico uporabe, temveč je ključno, kdo je imel dejansko pravico uporabe na teh zemljiščih. "To pa so bili stanovalci in mestna občina. V vsakem primeru te pravice ni imel Giposs, saj teh zemljišč nikoli ni lastninil. Giposs je dejansko prodajal nekaj, kar sploh ni bilo njegovo," je razložil Koren, ki pričakuje, da bi sodišče lahko dokončno razsodilo o ničnosti obeh kupo-prodajnih pogodb v roku dveh let.
Stanovalci opozoril niso vzeli dovolj resno
Giposs je vpleten v še eno podobno zgodbo v Zgornji Šiški, kjer je blokovsko parkirišče oddal v najem podjetju Avtolap, to pa zdaj stanovalcem zaračunava letni najem parkirnih prostorov. "Stanovalcem enega od blokov iz Kogojeve ulice sem že pred tremi leti predlagal, naj si uredijo etažno lastnino in pripadajoča zemljišča," je povedal Koren, "a jim ni uspelo zediniti stanovalcev vseh večstanovanjskih stavb tam okrog. Če bi me takrat poslušali, danes skoraj zagotovo ne bi gledali nobenih zapornic, ker bi v tem času že marsikaj lahko rešili." Zato vse stanovalce poziva, naj se borijo za svojo lastnino in naj se pozanimajo, ali ima njihova stavba zelenice, poti in mogoče parkirišča vpisana kot pripadajoča oziroma skupna zemljišča. "Določitev pripadajočega zemljišča ni zapleten postopek. Potrebni so gradbeno in lokacijsko dovoljenje ter prostorski akti iz časa gradnje," je zatrdil Koren. Dodal je še, da tudi kak manjkajoči dokument ne more preprečiti določitve pripadajočega zemljišča. "Če manjkajo ključni dokumenti, se upoštevajo današnji predpisi in sodišče na podlagi slednjih določi, koliko pripadajočih zemljišč potrebuje neka večstanovanjska stavba," je pojasnil.
Upravniki morajo aktivno sodelovati
"Večinoma se lastniki stanovanj in poslovnih prostorov ne zavedajo te problematike, dokler jim nekdo ne postavi zapornic za parkiranje," je ugotovil Trobiš, ki podobno kot Koren stanovalce nagovarja, naj ukrepajo, preden se zgodi kaj neprijetnega. Trobiš je denimo pred nekaj meseci stanovalce treh blokov na Viču opozoril, da bosta dve parceli okoli stavb naprodaj na javni dražbi, saj zemljiška knjiga lastništvo parcel pripisuje propadlemu podjetju Nastro, ki je v stečajnem postopku. Trobiševo opozorilo je zganilo stanovalce, ki so zaradi izkušenj s podobnim problemom v BS3 najeli Korena. Ta je že sprožil vse postopke za določitev pripadajočih zemljišč, zato, kot kaže, stanovalci ne bodo ob zelenice.
Koren je ob tem še opozoril, da imajo pomembno vlogo v vpisovanju funkcionalnih zemljišč v zemljiško knjigo tudi upravniki večstanovanjskih stavb. "Upravniki morajo aktivno sodelovati, saj oni najlažje zberejo vse lastnike stanovanj nekega bloka, poleg tega pa upravljajo sredstva rezervnega sklada, s katerimi lahko postopek določanja pripadajočih zemljišč tudi financirajo," je sklenil.
