Prav težave pri odkupih potrebnih zemljišč, denacionalizacijski postopki ali neznani dediči so po pojasnilih Darsa največkrat razlog, da posamezni odseki nimajo uporabnih dovoljenj. Med pogostimi razlogi so še nepopolna dokumentacija zaradi neplačil izvajalcev njihovim projektantom in manjkajoče izjave občin o tehničnih pregledih.
Prekršek je prekršek - tudi na cesti brez uporabnega dovoljenja
A na Darsu poudarjajo, da pomanjkljivosti, zaradi katerih posamezni avtocestni odseki nimajo pridobljenih uporabnih dovoljenj - imajo pa dovoljenje za začasno uporabo - nikakor ne vplivajo na potek prometa. Pred predajo prometu so namreč strokovnjaki na cestnih odsekih opravili tehnični pregled in preverili, ali odseki izpolnjujejo vse potrebne pogoje, ki jih z vidika prometne varnosti morajo.
Na vprašanje, ali je voznik v primeru prometne nezgode na odseku brez uporabnega dovoljenja upravičen od upravljalca avtocest terjati odškodnino ne glede na to, kdo je nesrečo zakrivil, na Darsu odgovarjajo nikalno. "Dejstvo, da je voznik peljal po avtocesti, ki nima uporabnega dovoljenja, tudi po razlagi zavarovalnice ne more biti odgovornost upravljalca avtoceste. Odškodnino iz naslova zavarovanja splošne civilne odgovornosti je mogoče uveljavljati le, če je dokazano, da je Dars ravnal v nasprotju s predpisi, ki urejajo vzdrževanje javnih cest," je pojasnil Marjan Koler z Darsa. Tako policisti oglobijo vsakega voznika, ki stori prekršek, ne glede na to, ali ga je storil na cesti, ki ima stalno ali začasno uporabno dovoljenje. Zgolj začasno uporabno dovoljenje prav tako ni razlog, da se voznik po njej lahko vozi brez vinjete. Vse našteto velja tudi za ceste brez kakršnega koli uporabnega dovoljenja, kot denimo odsek Škofije-Sermin, je povedal Koler in dodal, da bi lahko takšen avtocestni odsek kvečjemu - z birokratskega vidika - zaprl inšpektor za promet.
Cest brez uporabnih dovoljenj nihče ni problematiziral
A tega po njegovem vedenju noben prometni inšpektor doslej še ni storil, čeprav se je v preteklosti - pred odpadanjem ometa s šentviškega predora - precej avtocestnih odsekov odpiralo tudi brez začasnih uporabnih dovoljenj. To je bil tedaj nekakšen standard in tega ni nihče problematiziral, pravi. Odsek Hrušica-Vrba na gorenjski avtocesti je denimo celih 18 let deloval brez uporabnega dovoljenja, a sankcij ni bilo. "Le kaj bi se zgodilo, če bi inšpektorji zaprli polovico slovenskih avtocest," se zgolj retorično sprašuje Koler, čeprav se zaveda tudi tega, da zakon jasno nalaga, da mora imeti vsak zgrajen objekt uporabno dovoljenje, kar naj bi bil tudi prvi pogoj za uporabo posameznega objekta.
Danes inšpektorji - četudi bi želeli postopati v skladu z zakonodajo - menda nimajo več možnosti zapiranja cest, saj so v lanskem letu vsi odseki avtocest in hitrih cest, vključno z odseki pomurske avtoceste, pridobili vsaj dovoljenja za začasno uporabo, ki so bila izdana v skladu z novim zakonom o cestah. Takšnih odsekov je danes 11, razporejeni pa so po domala celotnem slovenskem avtocestnem omrežju. Na Darsu so pojasnili, da po novi zakonodaji začasno uporabno dovoljenje lahko traja do pet let, medtem ko se je poprej "začasnost" podaljševala za skupno največ dve leti.
Državnih cest brez uporabnih dovoljenj ni
Na Direkciji RS za ceste (DRSC), kjer upravljajo državne ceste, pravijo, da cest brez uporabnega dovoljenja ni. Pojasnjujejo, da so uporabna dovoljenja, vezana na novogradnje ali rekonstrukcije, vodene v skladu z zakonom o graditvi objektov. Sami večino rekonstrukcij vodijo kot vzdrževalna dela v javno korist, zato postopek opredeljuje zakon o cestah. Tudi po tem postopku komisija cesto pregleda, predlog za izdajo omejenega ali neomejenega dovoljenja za uporabo ceste pa izda ministru, pristojnemu za promet. To pomeni, da v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti na posamezni cesti komisija pač izda dovoljenje za omejeno uporabo ceste ter odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in hkrati določi tudi rok. "Dovoljenje za omejeno uporabo lahko traja največ šest mesecev. Če gradbeni posegi v tem času vplivajo na prometno varnost, namestimo dodatno signalizacijo, tako da se promet odvija pod posebnimi pogoji, kot so omejitve hitrosti, nosilnosti, profila in podobno," je razložil direktor DRSC Gregor Ficko.
