Prošnje sprejemajo tudi v elektronski obliki

Novost letošnjega razpisa je vpisovanje po spletnem portalu eVš, za kar študentje potrebujejo kvalificirano digitalno potrdilo z elektronskim podpisom. Prav digitalnega potrdila večina študentov nima, zato se je mnogim, ki so skušali prijavnico oddati po spletu, že zalomilo. Tisti, ki digitalnega potrdila nimajo, lahko vlogo z vsemi prilogami še vedno pošljejo po pošti ali jo osebno oddajo pristojni pisarni za študentske domove.

Dodatne informacije lahko zainteresirani prihodnji stanovalci študentskih domov v Ljubljani dobijo na Info liniji, ki bo odprta do zadnjega dneva razpisa, to je 20. avgusta. Za vsa vprašanja so na voljo tudi pri študentskih domovih v Mariboru in na Primorskem.

Točke za bivanje v študentskem domu si študentje pridobijo glede na oddaljenost stalnega prebivališča od kraja izobraževanja, materialni položaj družine in uspeh v predhodnem izobraževanju. Poleg tega štejejo tudi izjemni uspehi, obštudijske dejavnosti, socialne ter zdravstvene okoliščine.

V Ljubljani je študentskih domov 28 s skupno 7454 ležišči, nahajajo se za Bežigradom, v Šiški, Centru in Viču. Cene se razlikujejo glede na lokacijo študentskega doma ter glede na to, ali je soba eno- ali dvoposteljna. Študentje tako v Ljubljani za bivanje v domu odštejejo med 40 in 125 evri na mesec. Cene pri zasebnikih so bistveno višje. Za 60 kvadratnih metrov je povprečno potrebno odšteti 600 evrov, kar štiri študente, ki živijo skupaj, na mesec stane po 150 evrov, dodatno pa morajo plačati še stroške elektrike, vode, spleta, TV...

V Mariboru so študentski domovi na petih različnih lokacijah. V 14 domovih je na voljo skupno 2799 ležišč. Cene so podobne kot v Ljubljani: med 60 in 130 evri. Precej cenejši kot v prestolnici je najem stanovanja v Mariboru. Za enako stanovanje kot v Ljubljani študent v Mariboru na mesec plača 50 evrov manj.

Medtem ko so cene študentskih domov na Primorskem nižje kot v Ljubljani in Mariboru, pa se zasebniki zgledujejo po glavnem mestu. Študentska domova v Kopru in Portorožu sprejmeta skupaj 221 študentov, ti pa za bivanje odštejejo med 75 in 120 evrov. Študentje pri zasebnikih pa v povprečju plačujejo po 150 evrov na mesec.

Do zdaj izseljenih nekaj manj kot 1000 absolventov

Junija je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ponovno spregledalo absolvente in 23. člen Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Absolventi še vedno, že od leta 2008, niso upravičeni do 12-mesečnega subvencioniranega bivanja po koncu zadnjega semestra, čeprav imajo študentski status. "Ministrstvo je ponovno povedalo, da bodo počakali do jeseni in takrat ocenili posledice," poudarja Aljaž Čibej, predsednik Študentskega sveta stanovalcev (ŠSS). Posledice pa so bile vidne že letos - v študijskem letu, ki se izteka, se je iz študentskih domov v Ljubljani moralo izseliti nekaj manj kot 1000 absolventov. Zato da lahko ostanejo v domovih, morajo imeti težek socialni ali zdravstveni položaj in poleg tega izpolnjevati tudi vse splošne pogoje za bivanje.

Izselitev absolventov pa ni škodila le njim, temveč tudi študentskim domovom, saj je bilo npr. v Ljubljani zaradi tega praznih okoli 400 postelj. Poleti, ko študentje v Ljubljani "ne študirajo", mora ŠSS zaradi financ oddajati prazne postelje mednarodnim poletnim šolam in vseljevati tuje študente. Lani jeseni je pred vrati študentskih domov po Sloveniji ostalo več kot 2000 študentov. Za številne med njimi se med letom v domu še vedno najde prostor, saj vselitve potekajo večkrat na leto.