Razmerje sil je ostalo nespremenjeno: koalicijski poslanci iz strank SDS, SLS, DL, DeSUS in NSi so zakon branili z vsemi štirimi, poslanci opozicije so ga kritizirali (proti zakonu je glasovalo 11 poslancev Pozitivne Slovenije, pet Socialnih demokratov in nepovezani Ivan Simšič). Najostreje mu je nasprotoval Dejan Židan iz SD (med glasovanjem ga ni bilo več v dvorani), in sicer z opozorilom, da mu nasprotuje bolj ali manj vsa slovenska stroka, ne le kmetijska, ampak tudi prostorska in okoljska, ter bolj ali manj vse nevladne organizacije - tako kmetijske kot tudi okoljske in prostorske. Židan je prepričan, da bo državni zbor odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč prav kmalu spet povišal, ker ga bodo v to prisilile evropske direktive, usmerjene v varovanje kmetijskih zemljišč tudi z ustrezno visoko odškodnino. Židan je koalicijskim poslancem očital, da jim ni veliko mar za varovanje naravnih virov, in ugotovil: "V Sloveniji nastaja sindrom, ki se mu reče županski sindrom. Zmožni smo gledati le do meja svoje občine."

Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS in prvopodpisani pod novelo zakona, ki drastično znižuje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, je ponovil, da je lani uvedena odškodnina, ki jo sam imenuje davščina, zajela tudi nepozidana stavbna zemljišča, ki se jim je namembnost povečini spremenila že v 80. letih prejšnjega stoletja. Janez Vasle iz Nove Slovenije je pristavil, da lani spremenjeni zakon o kmetijskih zemljiščih ne varuje zemljišč, pač pa "mešetarje z zemljišči", ki so v preteklosti s spremembo namembnosti mastno zaslužili, račune pa zdaj prek odškodnine zaradi gradnje na teh zemljiščih plačujejo investitorji, med katerimi je tudi veliko mladih.

Včeraj ponovno izglasovana novela zakona o kmetijskih zemljiščih bo začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu. V njej je tudi prehodna določba, ki tistim, ki so odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč že plačali, omogoča, da v šestih mesecih vložijo zahtevek za povrnitev celotne odškodnine, če so jo plačali za zemljišče z boniteto, nižjo od 50, oziroma za razliko odškodnine med doslej veljavnim in novim zakonom. Te prehodne določbe bo gotovo vesel tudi poslanec SLS Franc Pukšič, saj naj bi bil med tistimi, ki so odškodnino ob izdaji gradbenega dovoljenja že plačali.