Večinska, 51-odstotna lastnica Družbe za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka je država, četrtino imajo v lasti občine Bohinj, Tolmin, Kobarid, Kranjska Gora, Bovec, Jesenice in Bled, odstotek manj pa drugi delničarji.
Prav med različne lastnike razdrobljeno lastništvo družbe, ki upravlja najpomembnejše turistične objekte na Pokljuki, je eden od razlogov, zakaj to območje v zadnjih letih turistično nazaduje. Tudi direktor družbe Ivan Novak priznava, da je Pokljuka imela včasih mnogo boljšo ponudbo. "Tudi sedaj bi jo lahko imela, saj po mojem mnenju Triglavski narodni park kot zaščiteno območje ni ovira razvoju turizma, treba je le slediti varovanju narave. Naša družba si zdaj prizadeva prodati vse državne deleže in najti čim boljšega kupca, ki bi morda vse to znal povezati, nadgraditi. Jasno se je pokazalo, da država ni gospodar, ki bo vlagal v turizem in skrbel za razvoj," pravi Novak.
V končni fazi bi to pomenilo likvidacijo družbe, kar podpirajo tudi preostali lastniki delnic. Životarjenje turizma na Pokljuki lahko ob tem ponazorimo še s propadom dveh nekoč znanih gostišč Pri Milčetu, ki ga prodajajo že nekaj časa, in Pri Mari. Klavrno podobo po drugi strani izboljšuje Rudno polje s tekaško-biatlonskim centrom in ponudbo ob njem.
Tako poleti kot pozimi je Pokljuka pravi raj za ljubitelje narave. Čeprav je turizem dejansko nazadoval, je Pokljuka množično obiskana in Ivan Oman iz Družbe za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka pravi: "Če bi uvedli poseben režim, če bi znali uravnotežiti obiskovalce in naravo, bi bilo za vse dobro. Trenutno stanje pa je žal slabše kot včasih."
