Pisali smo že o ukinjanju več kot sto vladnih svetov in komisij, v katerih so sodelovali strokovnjaki iz nevladnega sektorja, zdaj pa je vlada pripravila še novelo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, s katero zmanjšuje število predstavnikov nevladnih organizacij v razvojnih svetih regij. Ti sveti v dvanajstih slovenskih regijah skrbijo za sprejemanje razvojnih programov.

Milijarde za regije

Po podatkih, ki jih je bilo mogoče pridobiti minuli teden, pa so ti programi merljivi predvsem v denarju. Gre za razdeljevanje razvojnega denarja iz evropskih virov, ki v obdobju 2007-2013 za regionalni razvoj namenjajo več milijard evrov. Predstavnik Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici opozarja, da izključevanje nevladnega sektorja iz regionalne politike lahko pomeni tudi zmanjševanje nadzora nad tokom denarja.

Novela zakona o regionalnem razvoju predvideva zmanjšanje obveznega števila predstavnikov nevladnih organizacij v razvojnih svetih z dvajsetih na deset odstotkov. Predvideni zakon naj bi sicer dopuščal tudi možnost, da število nevladnih predstavnikov (denimo predstavnikov upokojencev, bolnikov, mladih in otrok, žrtev nasilja, in drugih interesnih skupin) ostane pri dvajsetih odstotkih, vendar je to zgolj najvišja možnost, ne pa tudi obveznost. "Predlagana novela izničuje položaj predstavnikov nevladnih organizacij v razvojnem svetu," opozarja CNVOS. Do takšne spremembe je po njihovem mnenju prišlo "zaradi pritiskov županskega lobija, ki ne razume vloge nevladnih organizacij in jih dojema predvsem kot 'povzročitelje težav'".

Tako naj bi se nasprotovanje med interesi civilne družbe in interesi občin razgaljalo predvsem na ekološkem področju, kjer organizacije za zaščito okolja opozarjajo na škodljive posledice določenih - za občine morda ekonomsko ugodnih - projektov. Osrednja primera takšnega antagonizma sta denimo nasprotovanje postavljanju vetrnih elektrarn na Volovji rebri ter nasprotovanje podjetju Lafarge cement v Trbovljah. "Tako se vse nevladne organizacije zreducirajo na problem zaviranja razvoja v regijah, pozablja pa se, da so nevladne organizacije ključne za zagotavljanje socialnih storitev, kulture, športa, gasilstva," opozarjajo v CNVOS.

Novela zakona število nevladnih predstavnikov v razvojnih svetih zmanjšuje obenem s tem, da županom v teh svetih podeljuje pravico, da se njihovi glasovi štejejo dvojno. "Poleg tega predvideva, da mora regionalne razvojne programe potrditi še svet regij, ki ga sestavljajo samo župani," je CNVOS v pismu opozoril ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Združenje občin težav ne vidi

Zato je CNVOS predlagal "mehkejšo" spremembo zakona, ki bi nevladnikom še naprej zagotavljala ustrezen položaj sogovornikov. Predlagane spremembe bo predvidoma še pred počitnicami obravnaval državni zbor. "Župani imajo več kot dovolj mehanizmov za varovanje interesov občin, večje število nevladnih predstavnikov pa lahko bistveno prispeva k mehkobi programov, k vsebinam, ki bodo bolj po meri potreb posameznikov. Glede na to, da je novela podvojila glasove županov in zmanjšala število predstavnikov nevladnih organizacij, položaja gospodarstva v razvojnih svetih pa ni spreminjala, je jasno, da je sprememba naperjena proti nevladnikom," so zapisali na CNVOS.

V združenju občin Slovenije, ki bo predlog zakonskih sprememb še pregledalo, smo sicer izvedeli, da v sodelovanju z nevladnim sektorjem občine ne vidijo težav. Župani radi sodelujejo z nevladnimi organizacijami, saj je takšno sodelovanje v splošnem družbenem interesu, smo v petek izvedeli od predstavnice združenja, ki pa ni imela pooblastil za izrekanje v imenu organizacije. Nasprotovanj med občinami in nevladniki naša sogovornica ni zaznala.

Očitno je, da napetost nastaja predvsem tedaj, ko mnenje nevladnega sektorja trči ob interese državne politike. "Nobena vlada nam doslej ni bila naklonjena, a sedanja nam je proaktivno nenaklonjena," pravi Goran Forbici. "Prejšnja vlada nam je dovolila govoriti, čeprav nas ni poslušala. Sedanja pa ukinja dialog sam."