Zahtevni objekti so tisti, v katerih se zadržuje veliko ljudi, ki vplivajo na okolje oziroma so velikih dimenzij, zato je še posebej pomembno, da se z revizijo preveri, ali je objekt stabilen - torej ali bo konstrukcija stala ali se bo porušila - ali je požarno varen, ali je pri uporabi objekta varovano zdravje posameznika..." generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije (IZS) Barbara Škraba Flis pojasnjuje, zakaj vsaj 1700 strokovnjakov s področja urejanja prostora, ki so sodelovali v anketi IZS in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), ne podpira odprave obvezne revizije za zahtevne objekte, ki jo predlaga vlada.
Premalo domišljenih zakonskih rešitev, ki v praksi ne samo da ne dosegajo zastavljenega cilja izboljšave prostorske zakonodaje, temveč bodo imele celo nasprotne učinke, je po opozorilih prostorskih strokovnjakov, združenih v civilnih iniciativah Odgovorno do prostora in Mreža za prostor, še kar nekaj. Darja Matjašec, komisarka za natečaje pri ZAPS, na primer opozarja, da vlada iz zakona umika pristojnost zbornice za organizacijo javnega natečaja, ki naj bi bila opredeljena le še v podzakonskih dokumentih. Ti pa ne gredo skozi državnozborsko proceduro, temveč jih potrjuje pristojno ministrstvo oziroma vlada, zato jih je mogoče veliko hitreje spremeniti, opozarjajo strokovnjaki.
Brez kakovostnega načrtovanja lahko zgrajeni objekti postanejo neuporabni
"Na občini, ki želi recimo zgraditi nov vrtec, investicije praviloma vodijo premalo usposobljeni kadri, brez svetovalnih inženiringov. Zbornica zdaj v primeru javnih natečajev, ki so hkrati tudi javno naročilo, bedi nad naročnikom projekta in od njega zahteva, da izdela kakovostno projektno nalogo, ki je podlaga za izvedbo javnega natečaja in nato tudi za samo izvedbo del. Če tega nadzora ne bi bilo oziroma bi naročilo oddali mimo javnega natečaja - torej bi bila pri izbiri izvajalca ključna najnižja cena - potem bi dobili še več neustrezno zgrajenih javnih objektov, kot je na primer šola v Slovenski Bistrici, pri kateri imajo med obratovanjem objekta take težave, da šola sploh ne more delovati. Zdaj morajo napake popravljati, učitelji in otroci pa delujejo zaradi pregrevanja prostorov v nemogočih razmerah. Investicija je tako na dolgi rok dražja, kot bi bila ob kakovostno izdelani projektni dokumentaciji ali celo ob izvedbi natečaja pod nadzorom poklicne zbornice," pripoveduje Matjaščeva.
V pojasnilu predlaganih sprememb prostorske zakonodaje je vlada zapisala, da želi z njimi poceniti in poenostaviti postopke oziroma odpraviti administrativne ovire, zaznane v praksi, s tem pa bo omogočila tudi sprostitev investicij in zagon določenih gospodarskih panog. Tako Matjaščeva kot celotna stroka sicer pritrjujeta, da so spremembe zakonodaje v to smer potrebne, vendar Matjaščeva opozarja, da ne bi smele iti na račun kakovosti projekta. "Tega, da je gradnja objekta na podlagi kakovostnega načrta na dolgi rok cenejša, veliko investitorjev ne razume, ampak vidijo samo to, da morajo v javni natečaj vložiti dodatnega pol leta časa in od 50.000 do 100.000 evrov." Namesto degradacije instituta javnega natečaja bi zato po njenih besedah pisci zakonov morali razmišljati v smeri poenostavitve natečajev, s tem pa tudi njihove pocenitve.
Prostorski strokovnjaki zavračajo tudi predlog vlade, da bi uporabna dovoljenja za enostanovanjske objekte postala neobvezna. "Iz prakse lahko povem, da vam nihče ne more zagotoviti, da je objekt zgrajen tako, kot piše v gradbenem dovoljenju, če nima uporabnega dovoljenja. Postopek njegovega pridobivanja bi sicer lahko nekoliko poenostavili, vendar že zdaj ni zahteven in traja le tri dni," pojasnjuje odgovorna projektantka pri ZAPS Helena Kovač. Dodaja, da uporabno dovoljenje predstavlja dokaz, da je hiša grajena vsaj po minimalnih sodobnih normativih in standardih, kar je pomembno tudi pri trgovanju, pravnem prometu, zavarovanju hiše, dedovanju, vpisih v zemljiško knjigo.
Vlada ravna netransparentno in odpira vrata korupciji
Stroko je na noge dvignilo tudi napovedano širjenje območij stavbnih zemljišč brez predhodne spremembe občinskega prostorskega načrta, ker bi ob že tako nizki prostorski kulturi takšna rešitev pomenila nove črne gradnje in nenačrtovane posege v naravna ohranjena območja ter še bolj neracionalno rabo najboljših kmetijskih zemljišč.
Kljub velikemu nasprotovanju omenjenim in še nekaterim drugim spremembam zakona o graditvi objektov, zakona o prostorskem načrtovanju in zakona o kmetijskih zemljiščih vlada vztraja pri njih. Umaknili so le predlog splošne legalizacije črnih gradenj, zgrajenih do leta 1993, ker bodo to problematiko jeseni reševali s posebnim zakonom in bo zaradi širine sprememb v postopek ustrezno vključena tudi javnost, so dejali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
Informacij, da naj bi jeseni korenito posegli tudi v ostalo prostorsko zakonodajo, na ministrstvu niso ne potrdili ne zanikali, so nam pa različni prostorski strokovnjaki dejali, da bodo po zagotovilih z ministrstva v morebitne jesenske spremembe vključeni tudi oni. Ministrstvu in vladi namreč očitajo, da prostorsko zakonodajo zdaj spreminja preveč na hitro in brez vsakršnega posvetovanja s (strokovno) javnostjo.
Država v tem primeru deluje netransparentno in ni poskrbela za zavarovanje javnega interesa, čeprav gre pri regulaciji okolja in prostora za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev, je v svojem mnenju zapisala tudi komisija za preprečevanje korupcije.
