Razložil je, da se naselje z vodo oskrbuje na pokopališču, ki je oddaljeno tri kilometre. V Sloveniji, predvsem na Dolenjskem, je veliko romskih naselij odvisnih od pokopališke infrastrukture. Primerjava je strašna. Voda na pokopališčih je namenjena urejanju potreb umrlih, za Rome pa vode ni. "Na britofu so pač postavljene pipe," je zavzdihnil Hudorovič. "Mnogi nam očitajo, da vodo krademo. A kje naj jo dobimo drugje? Molčati moramo in trpeti."
Vladni sklep o Romih
Hudorovič, ki je predsednik ribniškega romskega društva Pomlad, pravi, da se je z občino Ribnica skušal velikokrat dogovoriti za rešitev težav. Doslej brez uspeha. "Morda se bo jutri v parlamentu kaj premaknilo," je optimističen. Danes bo državnozborska komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti obravnavala posebno poročilo varuhinje človekovih pravic o bivanjskih razmerah Romov na območju jugovzhodne Slovenije. Na razpravo je med predstavniki ministrstev, občin in Romov vabljen tudi ribniški župan Jože Levstek. Ta včeraj za naše klice ni bil dosegljiv.
Skoraj tridesetstranski dokument varuhinje natančno popisuje vse težave. Opozarja, da med nami živijo otroci, državljani Evropske unije, ki nimajo ne elektrike, ne stranišča, ne vode in so prisiljeni piti deževnico. Takšne situacije so nesprejemljive, vendar so znane. Trajajo že desetletja.
"Novost" pa se skriva na deseti strani poročila, kjer je omenjen poseben sklep, ki ga je sprejela Pahorjeva vlada ob koncu svojega mandata. Govori o pristojnosti ministrstev za urejanje romskih naselij, kadar občine razmer ne urejajo. Vlada je tedanjemu ministrstvu za okolje in prostor naročila, naj "na podlagi zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor prouči konkretne možnosti za sodelovanje države in občin pri urejanju romskih naselij". Poznavalci razmer pravijo, da bi sklep lahko bil prelomen.
Slovenija obravnavana v OZN
"Gotovo gre za korak naprej," je povedal namestnik varuhinje človekovih pravic, pripravljalec poročila o Romih Jernej Rovšek. "Doslej je namreč vlada trdila, da zakon o romskih skupnostih ne vsebuje zadostnih meril, kdaj lahko država poseže na občinsko raven in sama uredi razmere v romskih naseljih. Zato so zdaj uporabili drugi zakon. Ta sicer ni bil pisan za Rome, a je tudi uporaben." Kot pravi Rovšek, pa bi bil tudi zakon o romski skupnosti dovolj dobra podlaga za vključevanje države v urejanje naselij na občinski ravni. Ta zakon namreč vladi nalaga, da mora sama poseči v dogajanje, kadar "pravna in komunalna neurejenost romskih naselij v samoupravni lokalni skupnosti privede do hujšega ogrožanja zdravja", občine pa razmer ne urejajo. "Če ni vode, je zdravje gotovo ogroženo," pravi Rovšek.
Tudi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije pravi, da komplicirano iskanje pravne podlage v slovenski zakonodaji ni potrebno. "Po našem mnenju je pravna podlaga za urejanje vode že mednarodno pravo." Dostop do pitne vode je osnovna človekova pravica, priznana na ravni Organizacije združenih narodov. Lani je o ogrožajočih razmerah v slovenskih romskih naseljih generalni skupščini OZN poročala tudi posebna poročevalka Združenih narodov za človekovo pravico do varne pitne vode in sanitarij Catarine de Albuquerque. "Pozdravljamo dejstvo, da je varuhinja človekovih pravic razpravljala z vlado o možnostih urejanja romske infrastrukture s pomočjo prostorskih ureditev državnega pomena," pravi Kovač. "Gre za pomemben korak, ki bi lahko najbolj problematične občine, ki same ne morejo ali pa celo nočejo urejati romskih naselij, vendarle pripeljal do sodelovanja z državo."
