"Nadzora nad vsem tem pa praktično ni," dodajajo. Problem je predvsem v tem, da so pristojnosti inšpekcijskih služb razdrobljene. Tržna inšpekcija preverja dovoljenja, ki zadevajo gostinsko dejavnost na ladjah, mestna inšpekcija dovoljenja glede privezov, pomorska inšpekcija pa dovoljenja glede plovbe po reki. Nobena od teh inšpekcijskih služb pa pravzaprav nima čolna, s katerimi bi lovila prekrškarje po reki.
Trenutno ima veljavno dovoljenje za plovbo po Ljubljanici vsega 21 čolnov oziroma bark, je povedala Tjana Matjašič Prijič z upravne enote Ljubljana. Dovoljenje lahko pridobijo le ladjarji, ki opravljajo javne prevoze po reki, a kot smo neuradno izvedeli, je dovoljenje uspelo pridobiti tudi nekaterim lastnikom gliserjev, ki so pač izkoristili luknjo v zakonu in dovoljenje za osebni čoln pridobili pod pretvezo, da opravljajo javne prevoze za deset oseb.
Tomaž Cerar, kapitan na barki Lea, ki je lani opozarjal na pomanjkanje nadzora, letos vendarle priznava, da so se zadeve nekoliko uredile v primerjavi z minulimi leti, ko je bilo stanje na Ljubljanici še bistveno slabše. Inšpektorji stanje na Ljubljanici pogosteje preverjajo, česar se zavedajo tudi ladjarji. Takih, ki dejavnost opravljajo na črno, je iz leta v leto manj, a še vedno se najdejo, meni. A lov na tiste, ki nimajo ustreznih dovoljenj, je otežen, saj mora inšpektor za plovbo po celinskih vodah prekrškarja, ki nima dovoljenja, dejansko uloviti med plovbo. To pa je posebej težko, glede na to, da v inšpekciji za pomorstvo ne premorejo čolna. Ladjarji, ki nimajo dovoljenj za plovbo, tako pred inšpektorjem za plovbo preprosto pobegnejo po reki. "Ob skupnih akcijah vseh inšpekcijskih služb si ga izposodimo od gasilcev," je povedal Danilo Sabadin, inšpektor za plovbo po celinskih vodah, a hkrati priznal, da so take akcije napovedane vnaprej, pričakujejo jih tudi ladjarji. Lani in predlani tako niso ulovili prav nobenega ladjarja, ki bi plul brez potrebnih dovoljenj, in torej niso izdali nobene globe, je še povedal.
Toda največji nered je v privezih, pravijo kapitani bark, saj se ladjarji privezujejo povsod, najraje tam, kjer je največji pretok turistov. A ta nered pravzaprav podpirajo tudi na občini. Mestna občina Ljubljana je namreč z odlokom o določitvi plovbnega režima določila plovbni režim na rekah Sava, Ljubljanica ter na Grubarjevem kanalu in vodotoku Ižica, ter pogoje, pod katerimi so lahko vsakršne plavajoče naprave privezane, usidrane ali položene na vodno dno, za nadzor pa je pristojen mestni inšpektorat. V tem dokumentu piše, da so lahko ladje zasidrane le v pristanišču, a ker občina še ni zgradila tega pristanišča, je v istem odloku tudi predvideno, da lahko plovila do takrat uporabljajo začasne priveze, vendar morajo lastniki ladjic plačati uporabnino, so pojasnili na mestnem inšpektoratu. Dovoljenja za privez izdaja občinski oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, a za letošnje leto še niso izdali nobenega. "Glob nismo izdajali, saj tudi niso predvidene za začasen privez," pa priznavajo na mestnem inšpektoratu.
