Ugotavljajo, da ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport tudi letos ni upoštevalo njihovih in medijskih opozoril ter ni odpravilo diskriminatorskega člena. Absolventi, ki so v minulih letih izgubili pravico bivanja v študentskih domovih, tudi v prihodnje tam ne bodo smeli stanovati. Sobe pa medtem ostajajo prazne.

Starejši na boljšem

A novi pravilnik ne velja za vse absolvente. Poglejmo konkretne primere: Aljaž H. se je na študij farmacije vpisal v študijskem letu 2006/2007 in isto leto pridobil posteljo v domu. Leto kasneje je pavziral, v naslednjih letih pa tudi ponavljal letnik, a kljub temu je ostal v študentskem domu. Razen takrat, ko je pavziral, je vseh pet let bival v študentskem domu. Lani je končal 4. letnik in letos vpisal absolventski staž. V študentskem domu bo ostal še eno leto.

Aljaž H. je v primerjavi s svojimi mlajšimi kolegi precej na boljšem. Nina M., recimo, se je v študijskem letu 2009/2010 vpisala v 1. letnik ekonomije in se isto leto vselila v študentski dom. Ker je študentka na bolonjskem študijskem programu in je redno in pridno napredovala v višji letnik, je letos vpisala absolventski staž. Toda pravica do bivanja v domu bi ji pripadala zgolj, če bi dokazala, da je v težkem socialnem ali zdravstvenem položaju. Jure K. se je vselil v študentski dom v študijskem letu 2008/2009, ko je bil v drugem letniku študija. Naslednje leto je ponavljal letnik, a kljub temu ostal v študentskem domu, lani pa končal tretji letnik in se tudi moral izseliti iz doma. Ker je ponavljal letnik, je izrabil najdaljšo dobo bivanja v študentskem domu na prvi stopnji študija.

Zakaj taka razlika med absolventi?

Pravilnik iz leta 2001 je določal, da lahko študent v študentskem domu biva štiri letnike dodiplomskega študija ter med absolventskim stažem, pa še dodatni dve leti na podiplomskem študiju. Ta pravilnik so na pristojnem ministrstvu spremenili leta 2008 in določili, da lahko v študentskem domu bivajo študenti v času študija na vseh (rednih) stopnjah po bolonjskem sistemu, izjemoma pa še eno leto med absolventskim stažem, če dokažejo, da so v težkem socialnem in zdravstvenem položaju. A ta (nova) pravila veljajo le za študente, ki so posteljo pridobili v študijskem letu 2008/2009 ali kasneje. Za tiste, ki so se v študentski dom vselili prej, pa velja stari pravilnik. Pravilnika torej študente obravnavata neenakopravno, še več, pravilnik je po mnenju študentskih organizacij tudi ustavno sporen.

Na ministrstvu pa pojasnjujejo, da so to spremembo pravilnika sprejeli v soglasju s predstavniki študentov, takrat ko so uvajali nove bolonjske študijske programe, v katerih, za razliko od starih programov, študenti vse študijske obveznosti, vključno z diplomskim delom, zaključijo v času trajanja študijskega programa, torej teh obveznosti v času absolventskega staža več nimajo.

Poslovna izguba zaradi praznih postelj

"Ob vsej tej administrativni zgodbi pa nihče ne pomisli na poslovni uspeh zavoda," pa še en vidik zgodbe izpostavlja direktorica Študentskih domov v Ljubljani Ksenija Preželj. V zadnjih letih je namreč na trgu velika konkurenca zasebnih sob za študente, tudi v študentskih domovih več ni takšnega povpraševanja in posledično tudi ne takšnega pomanjkanja sob kot v minulih letih, zato tak ukrep pravzaprav sploh ne bi bil potreben, opozarja Prežljeva. Medtem ko se morajo absolventi iz domov izseliti, v študentskih domovih ostajajo prazne postelje. V Študentskih domovih v Ljubljani so tako že 15. decembra lani ponovili razpis za 2000 postelj, ki jih čez poletje niso zapolnili, a tudi po tem se je vselilo vsega 214 študentov. Prazne postelje zdaj oddajajo mednarodnim poletnim šolam in ponovno vseljujejo vse več tujih študentov. "Včasih smo se trudili, da bi zavrnili čim manj študentov, danes pa vlagamo napore v to, da bi sobe sploh zapolnili," razlaga. Država torej lastnemu javnemu zavodu določa take pogoje, da zavod posluje slabše, kot bi pravzaprav lahko.