Spomnimo, vlada oziroma ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča je najprej predlagalo 0,1-odstotno davčno stopnjo za lastnike nepremičnin, katerih vrednost presega milijon evrov. Pričakovali so, da bo proračun na tak način bogatejši za okoli 9,7 milijona evrov. A pozneje so z dopolnili koalicije Šušteršičevi davčno stopnjo znatno povečali. Zdaj znaša ta 0,5 odstotka za lastnika nepremičnin, ki skupno presegajo milijon evrov, in odstotek za lastnika nepremičnin, ki skupno presegajo dva milijona evrov. Z dopolnilom koalicije na znameniti nočni seji parlamentarnega odbora za finance se je pričakovani prihodek proračuna od tega davka povečal za 1550 odstotkov, na 160 milijonov evrov. Davek naj bi prizadel 1000 fizičnih in 1300 pravnih oseb. Da ne bi bilo nesporazumov, so poslanci izjeme, ki bodo iz obdavčitve izvzete, določili s šiframi dejanske rabe.
Na ministrstvu za finance zdaj pojasnjujejo, da bodo iz obdavčitve izvzeta stanovanja, ki se oddajajo v najem, stanovanja, grajena za prodajo, stanovanja stanovanjskih skladov, denimo tudi Vegradova stanovanja v Celovških dvorih ne bodo obdavčena. In kaj bo dejansko obdavčeno? "Stanovanja, ki se ne dajejo v najem ali kako drugače uporabljajo za poslovni namen, zemljišča, ki niso kmetijska in gozdna zemljišča ter niso del poslovnega premoženja," so pojasnili. A tudi več kot mesec dni po sprejemu zakona očitno vse podrobnosti še niso jasne. Na ministrstvu za finance tako še ne morejo povedati, kateri davčni zavezanci naj bi zdaj v proračun prispevali levji delež "protikriznega" nepremičninskega davka. Dokončni seznam zavezancev se bo namreč oblikoval šele skozi odmero davka, pravijo. Razlog je ta, da stanovanja v velikem delu ni mogoče na podlagi javnih evidenc opredeliti za poslovni namen, zato pričakujejo, da bodo informacije pridobili tudi od lastnikov oziroma potencialnih zavezancev za plačilo davka.
