Niso pa si premislili glede gradnje športne dvorane, le da bodo naložbo premaknili v prihodnost. Štajercem namreč ni uspelo na razpisu pridobiti dobavitelja električne in toplotne energije za novo večnamensko športno dvorano, ki bi bil v zameno za 20-letno koncesijo pripravljen v gradnjo tega objekta vložiti pet milijonov evrov. To pa pomeni, da do 30. junija ne bi mogli zapreti finančne konstrukcije za dvorano, kar je bil pogoj Košarkarske zveze Slovenije.
Svetniki proti zadolževanju
Ptuj si je za gradnjo 9,1 milijona evrov vredne dvorane s 5000 sedeži obetal 2,5 milijona evrov državnega denarja, 2,6 milijona bi prispevala občina, ostalo zasebni koncesionar. Včeraj popoldan, ko je bilo znano, da interesa zasebnega kapitala za vlaganje v gradnjo ptujske dvorane ni, je vodja projekta na ptujski občini Stanko Glažar povedal, da ostajata le dve možnosti: prekinitev projekta ali pa zadolževanje. "Ptuj se lahko zadolži za takšen znesek, vendar bi bilo pri tem treba najti dodaten denar tudi v proračunu. S tem bi bili ogroženi drugi občinski projekti, saj bi lahko bili tudi ob evropski denar, če ne bi mogli zagotoviti občinskega," je dejal Glažar. Mestni svetniki so se nato na popoldanski seji odločili, da je v teh časih pomembneje dokončati zastavljene projekte kot se zadolžiti za gradnjo dvorane samo zaradi prvenstva. Kljub temu načrtov o novi dvorani na Ptuju nekoč v prihodnosti niso povsem opustili. Ptujčani, ki od 650.000 evrov kotizacije Košarkarski zvezi Slovenije niso plačali še niti evra, tudi ne pričakujejo kakršnih koli težav glede obveznosti do košarkarske zveze, saj naj bi po dogovoru kotizacijo prevzela tista občina, ki jih bo nadomestila.
V igro vstopa Celje
Direktor organizacijskega odbora Eurobasketa 2013 Aleš Križnar je povedal, da imajo v primeru odpovedi Ptuja ali Novega mesta pripravljene rezervne scenarije. "Tukaj je v prvi vrsti Celje z dvorano Zlatorog, tudi mariborskega Tabora ne izključujemo. Dvorana Tivoli je sicer planirana kot rezervna dvorana, vendar bi radi tekmovanje razširili na celo Slovenijo, v Ljubljani bosta tako in tako celoten drugi del tekmovanja in finale," je dejal Križnar in glede situacije z dvorano v Novem mestu dodal: "Ne delamo si utvar, položaj je težek. A upanje umre nazadnje. Vse bo znano konec junija."
Na sestanku pred kakšnih mesecem dni so se predstavniki košarkarske zveze, občine organizatoric in vlade tudi dogovorili, da se 6,1 milijona evrov državnih sredstev ob morebitnih odpovedih razdeli med nove organizatorje in nameni za obnovo obstoječih dvoran. Križnar je znova poudaril, da prvenstvo na nikakršen način ni ogroženo, saj je časa za obnovo in prilagoditev obstoječih dvoran po drugih mestih več kot dovolj, tudi logistični del organizacije prvenstva pa naj bi potekal dobro.
