Ena takih organiziranih strokovnih javnosti je skupina strokovnjakov Odgovorno do prostora!, ki je v pismu ministru za infrastrukturo in prostor Zvonetu Černaču med drugim zapisala: "Gradnja objektov, nakup nepremičnin in njihova raba so v Sloveniji dražji in bolj tvegani kot v primerljivih evropskih državah. Med razlogi za takšno stanje je tudi vztrajno zavračanje strokovnih opozoril o tem, da so praktično vse spremembe predpisov nedomišljene in zato težav ne odpravljajo. Zlasti preslišano je vedno znova opozorilo, da je treba predloge sprememb zakonodajnih rešitev najprej preizkusiti glede pričakovanih učinkov."
Vlada je včeraj na svoji spletni strani objavila predlog novele zakona o prostorskem načrtovanju, ki naj bi jo državni zbor - kot večino zakonov aktualne vlade - obravnaval po skrajšanem postopku. S tem naj bi preprečili težko popravljive posledice za delovanje države, saj naj bi spremenjeni zakon pospešil pripravo novih občinskih prostorskih načrtov (OPN) in s tem posledično tudi investicije. Zakon o prostorskem načrtovanju iz leta 2007 namreč določa, da bi morale vse občine do konca leta 2009 sprejeti nove OPN, a jih je to doslej storilo manj kot 20 odstotkov. Krivci za to naj bi bili tako odločevalci na ministrstvih kot tudi neustrezna prostorska zakonodaja.
Toda v skupini Odgovorno do prostora! menijo, da so pričakovanja vlade in županov po skrajšanju postopkov priprave OPN neutemeljena. Dolgotrajnost postopkov je namreč po njihovem posledica mnogokrat neučinkovitega, samovoljnega, neargumentiranega in zbirokratiziranega usklajevanja interesov v prostoru, predlagana novela zakona pa teh težav ne odpravlja. Po mnenju strokovnjakov bi bile potrebne predvsem vsebinske spremembe na področju urejanja prostora, saj so pri pripravi občinskih prostorskih aktov težave tudi zato, ker v Sloveniji nimamo temeljnih meril urejanja prostora, kot so definicije, kaj je naselje, kaj gradbena parcela, kaj razpršena poselitev in kaj razpršena gradnja.
