Medtem ko bodo na Fabianijevem mostu, kot ga nekateri že imenujejo, avtomobili vozili po štirih pasovih na zgornjem nivoju, bodo morali pešci in kolesarji po spodnjem nivoju. Prvi naj bi za dostop uporabljali stopnice ali dvigalo, drugi pa obstoječe cestne povezave oziroma po besedah občinske službe za razvojne projekte in investicije "dogovori o uvedbi klančine od nivoja Poljanske ceste do nivoja Poljanskega nasipa vzporedno z novo cesto še potekajo".
Daljša in bolj strma pot...
V nasprotju z motornimi vozili, ki bodo vozila po najkrajši poti, bo tako kolesar, če bo izbral na primer Živinozdravsko ulico, opravil kar nekaj sto metrov daljšo pot, če bo na voljo klančina, pa bo moral premagati približno trimetrsko višinsko razliko. To ni pravi način, kako se ureja trajnostno mobilnost v mestih, kritizira Žemva, obenem pa je takšna ureditev v nasprotju z novo prometno politiko prestolnice, ki se trudi izboljšati razmere za pešačenje, kolesarjenje in uporabo javnega prometa. "Če želimo, da se bo manj ljudi vozilo z avtom, moramo narediti alternative hitrejše in udobnejše," še pojasnjuje Žemva in dodaja, da dobiva številne pritožbe kolesarjev glede nekaterih obstoječih kolesarskih obvozov.
Člani kolesarske mreže tako predlagajo, da se štiripasovni most spremeni v tripasovnico, prostor ob straneh pa se nameni za kolesarje in pešce, a se na mestni občini ne strinjajo. "Tripasovna cesta prek mostu zaradi ožine med Cukrarno in Palačo ne omogoča prehoda za kolesarje in pešce v potrebnih širinah," odgovarjajo na občinski službi za razvojne projekte in investicije. Nasprotno vidi tripasovnico kot ustrezno rešitev mag. Andrej Cvar iz City Studia, kjer med drugim izdelujejo prometne študije: "Po naših preračunih se pretočnost prometa z zmanjšanjem pasov bistveno ne spremeni, saj je bolj odvisna od križišča in če bi se mestna uprava premislila sedaj, ko še ni zgornjega ustroja, bi lahko praktično z minimalnimi stroški uredili tudi udobnejšo pot za kolesarje."
...toda bolj zdrava in varna?
Ta hip je okolica tega mostu ruševina, zato si ne predstavljajo, kako lep ambient bo nastal v bližnji prihodnosti, pa pojasnjuje projektant mostu Jurij Kobe. Mostu ni načrtoval zgolj po občinskem naročilu, ampak tudi po svojem prepričanju: "Spodnja pot je bolj prijazna do kolesarjev, saj je bolj zdravo in varno narediti daljšo pot po čistem okolju, kot pa krajšo pot prevoziti med izpušnimi plini." Toda ta argument članov Ljubljanskem kolesarske mreže ne prepriča. "Kolikor nam je znano, ljudi ne odvrača od kolesarjenja slab zrak, temveč slabe kolesarske steze, prav tako pa je bilo dokazano, da kolesarji vdihnejo manj izpušnih plinov kot avtomobilisti," odgovarja Žemva.
V prepričanju, da bi se morala mestna občina držati smernic, ki si jih je zastavila z novo prometno politiko, bodo tako nadaljevali zbiranje podpisov za tripasovni most. Na kolesarskem festivalu so zbrali okoli 80 podpisov, sedaj pa peticijo selijo na splet. "Gre za dobro vseh, saj ko več ljudi kolesari, tudi tisti, ki morajo z avtomobilom, lažje najdejo parkirni prostor," še zaključuje Žemva in na drugi strani pohvali kolesarske povezave med vzhodom in zahodom pod mostom ter ureditev križišča med Roško cesto in Poljansko ulico.