Toda domači in tuji inovativni arhitekti si danes skupaj z naročniki odprtih glav drznejo veliko več. Kako izvirni znajo biti, prikazuje razstava 46 najlepših hiš, ki sta jih iz globalne arhitekture zadnjih dveh let izbrala Zavod Big in revija Hiše.
Na panojih na Kongresnem trgu prikazane enodružinske hiše iz 31 držav iz vsega sveta so nastale iz enakih izhodišč: postaviti hišo po meri lastnikov, v okviru razpoložljivih sredstev in v skladu z lokacijskimi pogoji. A ker so bili pogoji in želje tako različni, paleta najlepših hiš ne bi mogla biti bolj pisana. Sprehod med panoji ponudi pritlične, večnadstropne, montažne, podeželske hiše, v katerih so zabrisane meje med zunanjostjo in notranjostjo, mešajo se svetli in temni toni, mehki in grobi materiali. Nekatere so zgrajene iz lokalnega kamna, druge imajo zidove iz gline, pri tretjih je poudarek na lesu.
Od origamija do tekstilne fasade
Postavljene na visoki klif nad obalo ali v objem dreves kažejo hiše sveta neomejeno kreativnost ljudi, ki so zasnovali njihovo podobo. Nastale so iz čolnarne, nekdanjega skladišča, z razširitvijo obstoječe hiše, ki je postala premajhna, po vzoru tradicionalnega skednja, s posnemanjem tehnike origami je nastala prepognjena hiša, eden od nizozemskih arhitektov je svojo hišo oblekel v ostanke iz nemške tovarne šotorov, finski arhitekturni par pa je hišo za igro skupaj s svojimi otroki zgradil v dveh tednih.
"Izbor lahko jemljemo kot dokaz, da tipična slovenska dvokapnica z dvignjenim pritličjem, v dveh etažah z balkoni in neizkoriščenim podstrešjem ni edina zveličana rešitev," pravi kustosinja razstave Nina Štrovs in opozarja, da gre za prikaz neskončnih možnosti družinskih hiš, ne pa za tožbe, kako težko je ob veljavni zakonodaji izpeljati projekt od skice do končne izvedbe. "Pogosto ravno omejitve spodbudijo inovacijo, največja težava pa so predolgi birokratski postopki, da se arhitekt bolj ukvarja s črkami kot s črtami," se strinjata izvršni in glavni urednik revije Hiše, Matevž Granda in Ivan Ferjančič.
V izboru tudi dve slovenski hiši
A kljub omejenim možnostim so vsako leto v končni izbor uvrščeni tudi projekti slovenskih arhitektov. "Domača produkcija se lahko enakovredno postavlja ob bok tuji arhitekturni praksi. Sicer kakovost stanovanjske gradnje pri nas narašča, a je povprečje še vedno problematično," menita Granda in Ferjančič.
Prva izbrana slovenska mojstrovina je Hiša Suha v Škofji Loki Petra in Boštjana Gabrijelčiča iz podjetja Arhitektura. Snežno bela konstrukcija, ki se kot del kmetijskega zemljišča nagiba proti Sorici, je energetsko zelo učinkovita, njena posebnost pa je, da bivalne prostore od vrta ločuje zgolj enotna zasteklitev brez vmesnih podpor.
Druga slovenska hiša je delo avtorske skupine Taste, ki jo sestavljajo Rok Plohl, Lovrenc Cvetko in Išel Hanžekovič. Hišo 2V na Ptuju označuje lesena preobleka, po besedah Štrovsove pa presega raven splošne podeželske zazidave tudi v ekološkem smislu, saj je majhen volumen energetsko lažje oskrbovati. "Po kakovosti pa bi brez zadržkov lahko v izbor uvrstili še katero od slovenskih hiš," dodajata Granda in Ferjančič.