Ta podatek sicer sam po sebi ni razlog za skrb, zlasti zato, ker gre to zmanjšanje večinoma na račun priseljencev iz tujine, ki so delali v večjih podjetjih in so prestolnico ob nastopu gospodarske krize v večjem številu tudi zapustili, je pojasnil Danilo Dolenc iz statističnega urada.
Selijo se ljudje z višjimi dohodki
Bolj skrb zbujajoč pa je za prestolnico trend medobčinskega preseljevanja. Ti podatki pravzaprav demantirajo tezo o najlepšem mestu na svetu, ki jo ob vsaki priložnosti tako rad izpostavlja župan Ljubljane Zoran Janković. Trend preseljevanja iz Ljubljane v sosednje občine, od koder se ljudje vsakodnevno vozijo na delo v prestolnico, sicer ni nič novega, je zatrdil Dolenc, vendar obenem opozoril, da to pušča posledice na strukturi prebivalstva Ljubljane, saj se selijo večinoma ljudje z višjimi prihodki.
Da raziskave trend suburbanizacije zaznavajo že več let, je potrdil tudi Matjaž Uršič s fakultete za družbene vede. Uršič je ob tem razložil, da temu pojavu botruje majhna zaloga nepremičnin in nefleksibilnost nepremičninskega trga. "Zanjo je spet več razlogov, eden pa je gotovo v tem, da nimamo višje davčne stopnje na lastništvo druge in vseh nadaljnjih nepremičnin, kot jih poznajo v nekaterih evropskih državah."
Slovenci imamo radi mir in naravo
Toda tegobe nepremičninskega trga niso edini dejavnik, ki ljudi vleče na obrobje Ljubljane, saj k selitvenim tokovom veliko prispevajo tudi vrednote Slovencev. "Enostavno ne maramo živeti v območjih z visoko gostoto poselitve. Raziskave vedno znova kažejo, da Slovenci visoko vrednotimo mir in bližino narave, to v Sloveniji vrednotimo precej višje kot neposredno bližino storitev, ki ti jih ponuja mesto," je razložil Uršič. Dodal je, da smo v tem Slovenci glede na preostale evropske države nekaj posebnega, saj v večini preostalih prav višji sloji bolj cenijo življenje v mestu, v Sloveniji pa se, prav nasprotno, selijo na obrobje.
Po mnenju Uršiča se bo ta vrednotni sistem pri mlajših postopoma spreminjal, saj postajajo čedalje bolj mobilni. Toda po drugi strani so prav mlajši najbolj izpostavljeni nefleksibilnosti trga nepremičnin, saj manj zaslužijo in zato tudi dalj časa ostajajo pri starših. "Če upoštevamo torej tako vrednote na eni kot razmere na trgu nepremičnin na drugi strani, potem je jasno, da pridemo do situacije, ki jo imamo danes."
Sto tisoč dnevnih migrantov
Trend preseljevanja na obrobje, ki se bo po Uršiču nadaljeval tudi v prihodnjih letih, bo vplival tudi na starostno strukturo prebivalcev Ljubljane. "Ta se stara, k čemur seveda pripomorejo tudi cene nepremičnin," je dejal Uršič. Trenutno je po podatkih statističnega urada od dobrih dvesto tisoč ljudi, ki delajo v Ljubljani, zgolj 90.000 takih, ki v prestolnici tudi živijo. Tu je Uršič opozoril, da to po eni strani pomeni upad dohodka za ljubljansko občino, saj financiranje iz dohodnine prejmejo občine, kjer ti ljudje živijo. "Drug problem pa je promet. Teh sto tisoč ljudi, ki dnevno pride na delo v Ljubljano, se večinoma pripelje z avtomobili, kar prinaša precej večje onesnaženje in s tem znižuje kakovost življenja v prestolnici."
Na obrobje mesta pa se seli tudi vse več dejavnosti in z njimi tudi službe, kar po Uršiču dobro ponazarja tudi razvoj centra BTC, ki je zelo dobro prometno povezan. Prav zaradi tega središče mesta po mnenju Uršiča izgublja prednosti pred obrobjem mesta. "Središče trenutno postaja turistično bolj privlačno, po drugi strani pa v primerjavi z obrobjem povsem izgublja nakupovalno vlogo."
