Ne da bi vam kdo to prepovedoval, to si dejansko onemogočamo kar sami. Dolge kolone na z avtomobili prenatrpanih cestah in obvoznicah, stresno iskanje parkirnega prostora, večno zamujanje - vse to še kako načenja tudi zdravje, če ne le denarnice. Rešitev je kar nekaj, a bolj kot tehnične so, če se bomo želeli v prihodnje veseliti mobilnosti v mestih, pomembne spremembe v naših glavah. Z doslednim delom in ustreznimi načrti postaja tudi to vse bolj mogoče.
Osebni avto najbolj potraten
Za primer smo vzeli Mestno občino Ljubljana, ki je največje slovensko urbano območje, v katerega se dnevno zgnete od 120.000 do 140.000 vozil. Če jim prištejemo še okoli 100.000 vozil Ljubljančanov, potem je odgovor, kolikšen del prostora zavzamejo avtomobili, na dlani. Promet je v naših glavah še vedno nekako enačen z avtomobilom, pri tem pa pozabljamo, da imamo še najmanj kolesarski, javni in peš promet, ki je ravno tako, če ne še bolj pomemben za urejen urbani transport. Osebni avtomobil je namreč, pravijo raziskave, prostorsko in energetsko najbolj potratno prevozno sredstvo v mestih, saj se v njem povprečno prepelje le 1,3 osebe, poleg tega pa potrebuje ogromno prostora za parkiranje. A le širjenje cest ne bo rešilo problema, obremenjenost cest v mestih je tako in tako primerna njihovemu statusu in legi. Na Dunajski cesti pri železniškem podvozu v smeri centra so leta 2008 na delovni dan našteli povprečno 23.313 vozil, leta 2015 naj bi jih bilo 18.650. Druga najbolj obremenjena je Celovška cesta, pri železniškem podhodu v smeri centra so leta 2008 namerili 21.256 vozil, leta 2015 naj bi jih bilo le še 17.000. Tretja najbolj obremenjena pa je Tržaška cesta s 17.771 vozili leta 2008, do leta 2015 naj bi jih bilo 14.220.
Za tramvaj dve milijardi
Javni transport v Ljubljani trenutno sestavljajo v veliki meri avtobusi, ki pokrivajo še 16 primestnih občin. LPP tako premore 280 avtobusov, ki vsak dan prepeljejo več kot 200.000 potnikov, na voljo pa imajo 700 postajališč. Poleg klasično gnanih avtobusov je v njihovem voznem parku še 5 hibridnih in 20 na metan (zemeljski plin). V strogem mestnem jedru je Ljubljančanom in obiskovalcem na voljo tudi električno vozilo, ki je v prvi vrsti namenjeno za starejše obiskovalce prestolnice, turiste in obiskovalce osrednje tržnice. V prihodnje so, kot so povedali na MOL, usmerjeni predvsem v avtobuse na metan, trolejbusi (razen čistejšega pogona) ne predstavljajo kakšnega napredka, tramvaj pa bi lahko bil alternativa. Po študijah naj bi postavljanje dvotirnega tramvajskega sistema v smeri sever-jug in vzhod-zahod stalo okoli 2 milijardi evrov, po izkušnjah iz drugih mest je strošek postavitve enega kilometra take proge okoli 40 milijonov evrov.
Sistem Bicikelj, torej izposoja koles z urejeno mrežo samodejno delujočih postajališč po vsem mestu (teh je trenutno 30), je eden od pomembnih korakov k boljši mobilnosti v Ljubljani. Trenutno je v sistemu registriranih 31.646 uporabnikov, od uvedbe pa so zaznali malo manj kot 600.000 izposoj, od teh jih je 98 odstotkov takih, ki niso presegli več kot ene brezplačne ure. V povprečju si uporabniki kolo izposodijo za 20 minut in pol, najbolj "oblegani" pa sta postajališči v Cankarjevi ulici (Nama) in na Prešernovem trgu (Petkovškovo nabrežje). Do zdaj so rekord dosegli konec marca s 4050 premiki koles. Števci prometa na Dunajski, Celovški in Drenikovi ulici v Ljubljani so leta 2010 "ujeli" 2,003.505 kolesarjev, leta 2015 na bi jih bilo 2,8 milijona. Kolo je torej zelo zanimiva alternativa, če gre vreme na roko kolesarjem.
