"Vlogo za okoljevarstveno soglasje smo podali decembra 2010, opravili smo že javno razgrnitev in ustno obravnavo s stranskimi udeleženci. Pri izdelavi poročila o vplivih na okolje sodelujejo strokovnjaki z vseh zahtevanih področij, tako da je primerno za izdajo okoljevarstvenega soglasja," je povedala Maja Štefula, projektni vodja družbe.
Nekdanji centralni stadion za Bežigradom, od leta 2009 tudi spomenik državnega pomena, so nepridipravi večkrat poškodovali. "Redno opravljamo nujna vzdrževalna dela, ki so potrebna zaradi neprestanega vandalizma. Pri tem se usklajujemo s kulturnim inšpektoratom, zavodom za varstvo kulturne dediščine in restavratorskim centrom," je še povedala Štefulova in dodala, da tudi projektna dokumentacija upošteva vsa določila zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Projekt obnove in nadgradnje stadiona je naletel na težave že leta 2009. Mestna občina je namreč v projekt dala zemljišča, ki zajemajo tudi zelenice ob Fondovih hišah na severni strani stadiona. Čeprav je v zemljiški knjigi družba Bežigrajski športni park vpisana kot lastnik, pa teh zemljišč stanovalci nočejo dati, saj naj bi pripadala njihovim blokom. "Lani ob tem času so potekali intenzivni razgovori s predstavniki stanovalcev Fondovih hiš. Ponudili smo jim nekaj opcij za rešitev nastalih nesporazumov. Kot ključno še naprej ostaja vprašanje pravnega statusa zemljišča, ki ga je v projekt vložila občina, stanovalci pa so zanj podali zahtevek, da se opredeli kot funkcionalno zemljišče k njihovim blokom," je še povedala Štefulova.
Glede dejanske izvedbe projekta pa je še precej nedorečenega. Vrednost prvotne investicije stadiona s 7500 navadnimi in 600 VIP-sedeži, 1800 podzemnimi parkirnimi prostori in 77-metrsko stolpnico naj bi bila okoli 225 milijonov evrov, lani poleti pa je Pečečnik govoril o 160 milijonih. Točna cena sicer izdelane projektne dokumentacije za izvedbo ne bo znana.
