Delavci čez noč ob elektriko

"V tej fazi projekta bi moralo biti tu mravljišče, zdaj pa nas je enajst," je bilo slišati na gradbišču. Večina delavcev je morala na dopust, saj brez elektrike ne morejo delati. "Nezaslišano je, da nas nihče ni obvestil o odklopu. Za to smo izvedeli šele, ko so prišli uslužbenci iz Elektra in nam pokazali nalog," je bil ogorčen eden od delavcev.

Medtem ko direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje za komentar ni bil dosegljiv, je Igor Jurančič, ki je prek svoje družbe Architron 15-odstotni lastnik Tridane, zagotovil, da bodo dela spet normalno stekla že danes. Po njegovem mnenju je šlo pri izklopu elektrike za nesporazum.

Tekoče stroške obratovanja gradbišča bo v prihodnje prevzela Tridana, ki že plačuje tudi podizvajalce, zato je Jurančič prepričan, da podobnih težav ne bo več. Ob tem zagotavlja, da bodo projekt zagotovo končali, saj naj bi Hypo banka, ki je edini kreditor in hipotekarni upnik, zagotovila potrebni denar. Dela je sicer še za tri mesece, po Jurančičevih besedah pa naj bi bilo povpraševanje po nadstandardnih stanovanjih v Situli veliko, čeprav je sklepanje prodajnih pogodb v zadnjem času zastalo. Doslej naj bi bila tako prodana desetina stanovanj, a bo prodaja po pričakovanjih investitorjev poskočila, ko bodo uredili etažno lastnino in pridobili uporabno dovoljenje.

Gradimo predraga stanovanja

Kljub gospodarski krizi in propadu velikih gradbincev so se cene novogradenj, ki jih statističnemu uradu sporočajo kar sami investitorji, v zadnjih mesecih lanskega leta nekoliko dvignile. Na previsoke cene nepremičnin v Sloveniji v svojem poročilu o makroekonomskih neravnovesjih v državah članicah opozarja celo evropska komisija.

Na spletnih nepremičninskih portalih tako lahko najdemo tudi veliko stanovanj s cenami, ki krepko presegajo pol milijona evrov. Dobrih sto kvadratnih metrov veliko "luksuzno" trisobno stanovanje v središču Ljubljane, zgrajeno leta 2008, lahko kupite za 735.000 evrov. V ceno sicer ni vključeno pohištvo, dobite pa pogled na grajski hrib in Ljubljanico. V še nezgrajeni Situli pa bosta na voljo celo dve 300 kvadratnih metrov veliki stanovanji, vsako po vrtoglavi ceni 1,4 milijona evrov.

Slovenec živi na 25 kvadratnih metrih

Anton Setnikar iz Slonep.si meni, da tako visoke cene novogradenj izvirajo iz začetnih stroškov, ki so jih imeli investitorji z nakupom zemljišč, načrtovanjem in projektiranjem. "Po zaključeni gradnji pa je še vedno vprašanje, ali se bo sploh našel kupec in se bo takšen vložek dejansko povrnil. Če vam uspe pritegniti premožnejše uporabnike iz podobnih stanovanj na drugih lokacijah in je cena primerna, se bo izplačalo, sicer pa pač ne." Setnikar še pravi, da bodo cene nepremičnin v prihodnje odvisne predvsem od splošnega gospodarskega stanja in vzdušja na trgu. "A pri nas so cene glede na življenjski standard gotovo previsoke," dodaja.

Na previsoke cene opozarja tudi Richard Sendi z urbanističnega inštituta: "Zaradi visokih cen stanovanjskih površin se morajo manj premožni preprosto sprijazniti z manjšim stanovanjem, kar je absolutno nesprejemljivo." Povprečno stanovanje v Luksemburgu je tako veliko okoli sto kvadratnih metrov, v Ljubljani pa manj kot 78. Standardov o tem, koliko površine potrebuje oseba za kakovostno bivanje, sicer ni, je pa zgovoren podatek, da povprečen Slovenec živi na 25 kvadratnih metrih, medtem ko ima povprečni Evropejec na voljo kar deset kvadratnih metrov več.