Otto von Habsburg je uniji predsedoval na mednarodni ravni (na spletni strani je še vedno omenjen kot častni predsednik), France Bučar pa je bil do minule sobote predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. Po njegovem odstopu je to funkcijo prevzel Laris Geiser. Profesor Bučar včeraj za pojasnila o zamenjavi ni bil dosegljiv.
Panevropska unija je imela ob koncu osemdesetih močno vlogo pri rušenju železne zavese. Bučar je v strasbourškem govoru predstavil demokratične ideje, ki so ob koncu osemdesetih nastajale v Sloveniji in Jugoslaviji. Njegov nastop je veljal za disidentskega. Panevropska unija je bila sicer osredotočena predvsem na rušenje sovjetskega bloka in na "ponovno" združevanje Evrope v obliki, podobni tisti, kakršna je bila avstro-ogrska. Poleti 1989 so denimo Habsburžani organizirali "panevropski piknik" pri Sopronu na meji med Madžarsko in Avstrijo. Ta velja za prvi korak k podiranju berlinskega zidu, saj se je piknik končal s prestopom meje dvestotih Nemcev iz Vzhodne Nemčije, ki so pobegnili v Avstrijo. V novejšem času Panevropska unija, ki se je vedno navezovala na katoliške (politične) ideje, v EU ni imela večjega pomena; značilna pa je bila denimo njena kampanja za omembo Boga v preambuli evropske ustave.
Slovensko panevropsko gibanje deluje kot nevladna organizacija, ki večinoma prireja okrogle mize in posvete o evropskih temah. Dejaven je tudi podmladek gibanja, ki se, sodeč po zapisih na spletu, udeležuje mladinskih panevropskih srečanj po vsej Evropi, tudi v državah, ki še niso članice EU.
