Občane so povabili na predstavitve načrtov, ki so v preteklosti velikokrat zastali zaradi nepripravljenosti lastnikov zemljišč, da bi kanalizacija potekala po njihovih zemljiščih. Zdaj naj bi se del lotili bolj racionalno in kanalizacijske cevi poskušali v večji meri speljati ob obstoječih lokalnih cestah. Ker bo za milijonske naložbe na področju komunale v kranjski občini potrebna izdatna pomoč Evropske unije, so morali vodilni na občini tudi evropske strokovnjake prepričati o nesmislu, ki je postal edina rešitev za ureditev kanalizacijskega omrežja na obrobju Sorškega polja.

Do meje in nazaj

Žabnica namreč leži na občinski meji s Škofjo Loko, ki ima v bližini čistilno napravo. Z dogovorom med občinama in načrtovanjem v preteklosti bi lahko te kraje priklopili na škofjeloško kanalizacijo, a se to ne bo zgodilo. "Ne morem verjeti, da bo umazanija tekla najprej proti Žabnici, potem pa jo bodo pa črpali nazaj kilometre daleč do kranjske čistilne naprave v kanjonu Zarice," je dejal vaščan iz Spodnjih Bitenj po predstavitvi velike naložbe.

"Ljudje imajo prav, na prvi pogled je to res nesmiselno. A v preteklosti sta občini pač ubrali vsaka svojo pot urejanja kanalizacije, in ker ni bilo dogovora, smo morali zdaj izbrati tako rešitev. Ta pa je po vseh že vloženih sredstvih v obeh občinah najcenejša. Čeprav se čudno sliši, bi bilo zdaj priklapljanje na bližnjo čistilno napravo v škofjeloški občini precej dražje, in zato bomo Bitnje in Žabnico povezali s kranjsko čistilno napravo," je pojasnil podžupan Bojan Homan, ki je sicer krajan Bitnja in zadolžen za ta veliki kranjski in gorenjski projekt. Projekt Gorki namreč obsega urejanje kanalizacije v več občinah, največ denarja pa bo potrebnega v Kranju.

Večja čistilna naprava

V sklopu projekta Gorki bodo urejali kanalizacijo tudi na Kokrici, v Hujah, Zlatem polju ter nekaterih drugih naseljih, predvideno pa je tudi povečanje osrednje čistilne naprave tik ob Savi, pri naselju Drulovka. Urejali bodo tako kanalizacijo kot vodovod ter odvajanje meteornih voda. Vse skupaj naj bi dokončali do leta 2015, povečana čistilna naprava pa bi bila namenjena 95.000 gospodinjstvom. Za okoli 90 kilometrov kanalizacije, vodovoda in razsvetljave skupaj s povečanjem čistilne naprave bodo po ocenah namenili 42 milijonov evrov. Računajo, da bo za tri četrtine investicije mogoče pridobiti sredstva iz kohezijskega sklada EU, 11 milijonov pa naj bi prispevala Mestna občina Kranj, ki se bo zaradi tega tudi dodatno zadolžila.

Projekt Gorki bo imel za okolje izjemno pozitiven učinek. Treba je namreč povedati, da je ponekod kanalizacija še vedno speljana tudi v potok Šutna ter da so stare greznice vprašljive kakovosti.