Puščanje nedorečenega
Da gre pri Albahariju, rojenem v Peči na Kosovu, za pomembno literarno ime, potrjuje vrsta literarnih nagrad v Srbiji in drugje pa tudi dejstvo, da so že pred 15 leti izšla njegova izbrana dela v 10 knjigah, kot je povedal predsednik žirije Vilenice Andrej Blatnik. Po njegovem mnenju je v Albaharijevi prozi veliko nedorečenega, saj prepušča končno odločitev, kaj se v zgodbi dogaja, bralcu. "V njegovi pisateljski poti vseeno vidimo neko spremembo, ki sovpada s časom, ko se je Albahari sredi 90. let odločil preseliti v Kanado," je dejal Blatnik. Pred tem so namreč v njegovem delu v ospredje prihajale tako imenovane majhne zgodbe, kasneje pa stopi v ospredje iskanje smisla pisateljske dejavnosti, nazadnje pa tudi vprašanja identitete.
Festival pa bo kot vsako leto postavil v ospredje tudi eno slovensko pisateljsko osebnost. Letos bo to mednarodno uveljavljeni pesnik in eden vidnejših ustvarjalcev srednje generacije Boris A. Novak. Avgusta bo tako pri ameriški založbi Dalkey Archive Press izšel izbor njegove poezije v angleškem prevodu.
Nomadstvo je mobilnost
Zanimivo je, da je življenje letošnjega dobitnika nagrade zaznamovala nomadska pisateljska identiteta, saj je prav to osrednja tema letošnjega festivala. Organizatorje je k njej nagovorilo dejstvo, da so literarni festivali svojevrstne točke srečevanja jezikov in pisav ter križišča idej, s čimer spodbujajo izmenjave, nastanke literarnih del in hkrati bogatijo lokalno okolje. Posebej izpostavljena tema bodo "avtorji nomadi", pesniki in pisatelji, ki iz različnih razlogov ustvarjajo v tujini ali v jezikih, ki niso njihovi materni. Programski vodja festivala Gašper Troha je dejal, da gre za nov fenomen, saj je bila emigracija včasih politična in ekonomska, danes pa je predvsem znak odprtosti in mobilnosti. Taki pisatelji so poleg Albaharija še Koroška Slovenka Maja Haderlap, v Ljubljani delujoča maroška novinarka Zineb El Rhazoui in na Dunaju živeči Bolgar Dimitré Dinev, s katerimi se bo ob okrogli mizi pogovarjala literarna publicistka in novinarka Iva Kosmos.
Akademsko noto bo dal festivalu 10. mednarodni komparativistični kolokvij, ki bo naslovljen Prostorski obrat v literarni vedi. Član organizacijskega odbora Marijan Dović je povedal, da se bodo spraševali o razmerju med literaturo kot proizvodom in proizvajalko prostora pa tudi o razmerjih med kulturnimi centri in periferijami.
Kanon tudi čez 100 let
En zo agadá oziroma v prevodu To ni pravljica je naslov antologije sodobne hebrejske književnosti, za katero je pod okriljem Vilenice besedila izbral, uredil in prevedel Klemen Jelinčič Boeta. V izbor je vključil 12 prozaistov in 13 pesnikov, med njimi trojico svetovno znanih romanopiscev, v katero sodijo Amos Oz, A. B. Jošua in David Grossman. Ženskih prozaistk je nekoliko manj, kot je povedal urednik, saj so se po kvaliteti moškim približale šele v zadnjih 30 letih in so prej težje prihajale do literarne besede. Kljub temu so v izboru s sedmimi predstavnicami prehitele svoje pesniške kolege. Vsi ti avtorji bodo po besedah urednika "čez 100 let še vedno v kanonu", za pokušino pa je izboru dodal še nekaj glasov pesnikov iz množičnejše zadnje generacije.
Antologijo bo Jelinčič Boeta skupaj s pisateljem Dušanom Šarotarjem in Gašperjem Troho predstavil 31. maja v mariborski sinagogi.