Vladajoča koalicija tako pod pritiski županov v tajnosti pripravlja novo spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, čeprav od uveljavitve zadnjih popravkov in dopolnitev ni minilo niti leto dni. Pobudniki znižanja odškodnine zaradi prekvalificiranja kmetijskih zemljišč v stavbna trdijo, da bi morali mnogi investitorji za odškodnino odšteti celo več kot za nakup zemljišča, zato se za naložbe raje ne odločajo. Pobudnike sprememb podpira tudi kmetijski minister Franc Bogovič, čeprav je kot opozicijski poslanec novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je vpeljala plačevanje odškodnine, 24. maja lani podprl.

Udarili po investitorjih namesto po zaslužkarjih?

Predvidene zakonske spremembe je Bogovič predstavil tudi poslancem Virantove Državljanske liste, bivši kmetijski minister Dejan Židan, sicer poslanec opozicijske SD, pa nad posegom v zemljiški zakon, ki je bil sprejet pod njegovim ministrovanjem, ni navdušen. "Osnova slovenske prehranske varnosti, ki jo moramo izboljšati, so zemljišča, na katerih se kmetuje. Ne bi bilo prav, da je politika tako dvolična, da se deklarativno zavzema za povečanje prehranske varnosti, v praksi pa želi zmanjšati zaščito kmetijskih zemljišč," je Židan utemeljil svoje nestrinjanje.

Odškodnina zaradi spremembe namembnosti naj bi se v prihodnje močno znižala, v povprečju za desetkrat. Junija lani uveljavljena novela zakona o kmetijskih zemljiščih predpisuje, da se odškodnina plača šele pred izdajo gradbenega dovoljenja, ne ob spremembi namembnosti. Če občina neko zemljišče spremeni v zazidljivo, to torej še ne pomeni, da se je spremenila njegova dejanska raba, ki je lahko v evidencah nekaj let še vedno kmetijska. Tako se lahko zgodi, da lastnik velikega kmetijskega zemljišča, ki se mu je s spremembo namembnosti astronomsko dvignila vrednost, ne plača nič, mora pa odškodnino plačati morebitni kupec zemljišča ali dela zemljišča, če želi na njem zgraditi hišo. Torej je država z odškodnino "obdavčila" investitorja in ne lastnikov zemljišč, ki so s spremembami namembnosti v novih občinskih prostorskih načrtih čez noč obogateli. Dodatne kritike je izzvalo tudi to, da se odškodnina obračunava na celotno površino parcele in ne le na tiste njene dele, kjer naj bi stali objekti. Tisti, ki so zemljišča kupovali pred lansko uveljavitvijo zakona, tudi niso vedeli, da bodo morali pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za hišo plačati še odškodnino, ki se meri v tisočih evrov, pri gradnji sončnih elektrarn, denimo, je lahko ta nenačrtovani dodatni strošek 200.000 evrov.

"Daj, napiši, da je bonitetni razred pod 40"

Z novim posegom v zakon o kmetijskih zemljiščih naj bi odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmerjali od tlorisne površine objekta, ki leži na zemljišču za kmetijsko rabo, in le za zemljišča, ki so ocenjena z več kot 40 bonitetnimi točkami. Odškodnina bi po novem znašala od 3 do 20 evrov na kvadratni meter tlorisne površine objekta, ki leži na kmetijskem zemljišču, obračunavala pa bi se po tejle formuli: tlorisna površina kmetijske rabe x faktor A. Faktor A se določi glede na boniteto dela zemljišča, na katerem bo stal objekt, in naj bi za objekte transportne in druge gradbene infrastrukture (za železnice, ceste, mostove, pristanišča, športna igrišča...) znašala od 3 do 5 evrov, za druge objekte pa od 12 do 20 evrov.

Nova ureditev bo začela veljati predvidoma 1. septembra letos, za vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih bodo investitorji oddali od uveljavitve novele zakona do 1. septembra, pa naj bi odmerili 20 odstotkov odškodnine, predvidene s trenutno veljavnim zakonom.

Dr. Borut Vrščaj, strokovnjak za kmetijska zemljišča na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je prepričan, da bi bistveno znižanje odškodnine "povozilo" lani sprejeti zakon o kmetijskih zemljiščih in bi bilo tudi v nasprotju s prakso v državah, kjer so uvedli primerljive zneske nadomestila zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Predlog, da bi se odškodnina odmerjala le za zemljišča, ki so ocenjena z več kot 40 bonitetnimi točkami, pa po Vrščajevem mnenju kar kliče k izogibanju plačevanja odškodnine in prirejanju podatkov. "Ker nad razvrščanjem kmetijskih zemljišč v bonitetne razrede pri nas ne bedi nobena pooblaščena strokovna institucija, se takšna ureditev utegne izroditi v 'daj, napiši, da je bonitetni razred pod 40'. Naprej torej kmetijsko rabo prekvalificiraš v nekmetijsko in potem lahko dobro kmetijsko zemljišče poceni in legalno pozidaš," domneva dr. Vrščaj in tudi opozarja, da v Sloveniji nimamo ustreznih in dobrih baz podatkov o tem, kje so najboljša kmetijska zemljišča in koliko jih je.

Židan: Kriva je kriza, ne odškodnina

Dejan Židan se z argumentom vladajočih političnih strank, češ da je visoka odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč kriva za močan upad gradbene aktivnosti, ne strinja. Prepričan je, da je to posledica finančne in gospodarske krize. "Argument, da deset evrov, kolikor je povprečna odškodnina na kvadratni meter kmetijskega zemljišča, ovira gradnjo blokov, kjer investitorji ta kvadratni meter prodajajo naprej tudi za več deset tisoč evrov, saj so stanovanja v nadstropjih, je preprosto smešen," ocenjuje Židan.

Pahorjeva vlada je potrebovala kar tri leta, preden ji je uspelo lani uveljavljeno novelo zakona o kmetijskih zemljiščih spraviti skozi parlament, saj je sprva "pozabila" za mnenje povprašati strokovnjake. Enako zdaj počne Janševa vlada, ki pripravlja politične spremembe zemljiškega zakona, diktirajo pa jih župani. Židan obžaluje, ker koalicija na pogovore o novih spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih ni povabila opozicijskih strank in strokovne javnosti. "Če že nova oblast vidi potrebo po spreminjanju zakonodaje, naj da možnost slovenski stroki, da aktivno sodeluje in predlaga strokovne rešitve," svetuje Židan in sklene: "Vem sicer, da politika in s tem tudi župani pogosto razmišljajo v časovnem okviru štirih let, ko je bolj všečno pokazati novozgrajeni nakupovalni center kot se pohvaliti z dejstvom, kako uspešno so varovali naravne vire.

Zato si želim, da bi bilo o strateških usmeritvah doseženo široko politično soglasje, ki se ne bi spreminjalo vsaka štiri leta."