Nevladne organizacije potrebujejo podporo javnega zdravstva
Omogočanje uživanja drog pa od 15. maja dalje ne bo več kaznivo, če bo potekalo po programu zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe drog, nad katerim bo bdelo javno zdravstvo. "Nevladne organizacije si bomo vsekakor prizadevale za vzpostavitev varnih sob, potrebovali pa bomo tudi podporo javnega zdravstva, saj bomo brez njega nemočni," je dejala Eli Zamernik, predsednica društva za zmanjševanje škode Stigma, in dodala, da so varne sobe v Sloveniji že nujno potrebne. Njihova največja prednost sta sterilen prostor in pribor za vbrizgavanje, ki zmanjšujeta možnosti najrazličnejših bakterijskih okužb ter širjenja virusa HIV in hepatitisa B in C.
Medtem ko v Sloveniji na prvo varno sobo še čakamo, so ponekod v Evropi šli še dlje. Odvisnikom ponujajo tudi programe, po katerih jim je na voljo tako imenovani medicinski heroin. Gre za heroin, ki ga odvisniki prejmejo na recept, vbrizgajo pa si ga lahko le pod medicinskim nadzorom. Gre za nekakšno nadgradnjo varnih sob, ki bi bila po mnenju Zamernikove tudi v slovenskem prostoru več kot dobrodošla. "Uporabniki mi pripovedujejo, da je v Sloveniji heroin zelo slab. V njem je veliko primesi, tudi substitol, v katerem je vosek. Ko ta mešanica pride v žile, prihaja do ran, bul, zamašenih žil, bakterijskih infekcij... Danes vidimo takšne rane, ki jih pred dvajsetimi leti nismo poznali," je razložila Zamernikova.
Manj zdravstvenih zapletov pa ni edina prednost predpisovanja heroina. Tovrstna pomoč odvisnikom ugodno vpliva tudi na zmanjševanje kriminalitete, poročilo evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti (EMCDDA) pa navaja tudi manjšo stopnjo brezposelnosti med odvisniki, njihovo boljšo integracijo in več socialnih stikov ter lažje reševanje nastanitvenih zagat med brezdomnimi odvisniki.
Heroin na recept tudi stroškovno upravičen
Predpisovanje heroina praviloma ni namenjeno vsem odvisnikom, temveč predvsem kritičnim skupinam, ki imajo za seboj že neuspele poizkuse zdravljenja z metadonskimi terapijami. "V Sloveniji imamo vse več ostarelih uporabnikov drog, ki imajo kronične bolezni in ki kot taki težko vsakodnevno pridejo do heroina. Zato se morajo posluževati različnih metod, med katerimi so tudi manjše kraje, goljufije in podobno. Sami se dobro zavedajo, da so bolniki, in se želijo pozdraviti, a nekateri ne morejo več vzpostaviti abstinence. Za njih je primeren sistem predpisovanja heroina, ki ga lahko uživajo na foliji prek vdihavanja hlapov ali pa si heroin vbrizgajo s sterilnim priborom in v prostorih, kjer je vedno prisotna ustrezna pomoč stroke. Programi so se v tujini pokazali kot uspešni," meni dr. Milan Krek z zavoda za zdravstveno varstvo Koper.
Heroin na recept je na prvi pogled precej dražja vrsta pomoči kot denimo metadonska terapija. V Švici, Nemčiji in na Nizozemskem programi predpisovanja heroina stanejo med 12.700 in 20.400 evri na pacienta na leto, metadonske terapije pa le nekje med 1600 in 3500 evri. A prihranki na drugih področjih, predvsem pri kriminaliteti, odtehtajo primarne stroške, opažajo pri EMCDDA. Na Nizozemskem tako imenovani družbeni prihranek, v katerega so všteti tudi prihranjeni stroški s kriminalom povezanih sodnih postopkov in stroškov zapora, ocenjujejo na 15.000, v Švici na 13.000 in v Nemčiji na 6000 evrov na odvisnika. "Tak program bi bil stroškovno upravičen, saj so to dokazali že programi v tujini. Veliko večji problem bi bil premagati klasični odnos Slovencev do odvisnih od drog, ki jih povprečni Slovenec še vedno uvršča med 'luzerje' in ljudi, ki niso bolni, ampak so leni in nočejo delati, manipulirajo, kradejo in podobno. Zato jih družba še vedno odriva na obrobje. A v slovenski družbi si preprosto še niso priborili statusa bolnika," razmišlja Krek.
