V tem trenutku Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravlja strokovne podlage, ki bodo začasno zaščito po enem letu morebiti podaljšale na trajno zaščito. Ob razglasitvi začasne zaščite si stroka ni bila enotna glede najdb in njihove pomembnosti, zato smo soočili mnenja vodje ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Borisa Vičiča in vodje arheoloških izkopavanj na tržnici Martina Horvata.

Kaj ste odkrili v sklopu predhodnih arheoloških raziskav na Vodnikovem trgu?

Martin Horvat: Našli smo ostanke frančiškanskega samostana in ostanke cerkve, ki je bila zgrajena za potrebe samostana. Ostanki cerkve so bili slabše ohranjeni, kar niti ni toliko presenetljivo, glede na dejstvo, da je bila cerkev porušena sto let pred samostanom.

Boris Vičič: Odkrili so ostanek dela križnega hodnika frančiškanskega samostana, dela cerkvenega obzidja in mlajših prezidav iz časa liceja. V arhitekturne strukture nismo posegali, prav tako smo zaradi varnostnih razlogov pustili neraziskano klet.

So bile najdbe na Vodnikovem trgu pričakovane in v kakšnem stanju so bile ohranjene?

MH: Da sta tu samostan in cerkev, smo vedeli že iz virov, opravili smo tudi georadarske raziskave in zato vedeli, da so tu zidovi. Dopuščam možnost, da drugi ostanke vidijo drugače ohranjene, sam pa sem kot vodja raziskav na podlagi preučenih virov in izkušenj pričakoval, da bodo ostanki cerkve v boljšem stanju, saj tlak ni bil ohranjen, kripta pa je bila poškodovana. Samostan je bil sicer dobro ohranjen, vendar so bili to deli iz 17. stoletja. Upal pa sem, da bo ohranjen še kakšen starejši kos izpred 17. stoletja.

BV: Najdbe res niso bile nepričakovane, navsezadnje obstajajo načrti objektov, ki so bili pozneje podrti. Ne morem se strinjati z mnenjem, da ostaline niso bile ohranjene v najboljšem stanju, saj je taka sodba zelo subjektivna in izvira iz primerjav s podobnimi objekti drugod. To pa ni primerno, saj smo vezani na konkretni objekt v danem prostoru in okolju.

Kako bi ovrednotili te arheološke najdbe?

MH: Vsa dediščina in vse najdbe so pomembne, vendar sam teh ostankov ne bi uvrstil v sam vrh arheoloških najdb. Toda ni rečeno, da se na tržnici ne skrivajo še kakšna pomembna odkritja. Ne vem pa, ali je pametno odlašati s strokovnimi raziskavami in čakati na boljše čase. Kaj so sploh boljši časi in kdaj bodo? Po drugi strani pa moramo tudi omogočiti arheološki stroki, da se s pomočjo raziskav razvija. Vsekakor menim, da moramo biti pri raziskavah trezni in upoštevati smernice zavoda.

BV: Z arheološkega vidika je za interpretacijo poselitve, razvoja in zgodovinske vloge določenega prostora pomembna vsaka najdba, naj bo to posamezna ali pa širši naselitveni kompleks. Seveda pa je prvenstvena naloga varstvene službe tudi zaščita ostalin, saj bodo raziskovalne metode čez stoletja gotovo boljše od sedanjih.

Tržnica je z odlokom ministrstva začasno zavarovana kot kulturni spomenik državnega pomena. Kaj za tržnico in tudi Ljubljano pomeni morebitna trajna zaščita?

MH: Začasna zaščita Vodnikovega trga je dobra s tega vidika, ker tako arheologom kot zavodu daje več časa, da podrobneje preučimo najdbe in morebiti izvedemo dodatne raziskave. Treba je tudi pretehtati, ali gre tržnici res podeliti državni pomen ali pa je lokalni primernejši zanjo.

BV: Pred dokončno razglasitvijo spomenika državnega pomena, varstvenega režima in celotnega območja bomo morali najprej na tržnici izpeljati še nekaj dodatnih arheoloških raziskav.