V območju kmetijskih zemljišč se je znašlo kar okoli 500 zakonito in nezakonito zgrajenih hiš. "Razumel bi, če bi v vseh teh primerih šlo za črne gradnje, vendar to ni res. Gre tudi za hiše, ki imajo vsa potrebna dovoljenja, pa stare zgradbe iz časov Franca Jožefa," je povedal Janez Moškrič, predsednik četrtne skupnosti Sostro in dodal, da se lastniki teh hiš zdaj ne morejo priključiti niti na vodovod ali kanalizacijo.
Na občinskem oddelku za urejanje so te očitke zavrnili in pojasnili, da lahko lastniki tudi na območjih razpršene gradnje svoje zakonito zgrajene hiše obnavljajo. "Dovoljena je tudi nadomestna gradnja, dozidava, nadzidava, vzdrževanje ter sprememba namembnosti," so dejali in dodali, da so ti objekti na območjih, kjer v prihodnosti lastniki ne bodo mogli več graditi.
Če sploh in kako lahko lastniki tamkajšnje črne gradnje legalizirajo, pa smo povprašali na okoljskem inšpektoratu in ljubljanski upravni enoti. Oboji so nas spet napotili na mestno upravo, ki odloča, ali je za določen objekt mogoče naknadno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Tam so povedali, da so v preteklosti iz Sostrega prejeli nekaj pobud za ureditev dokumentacije. "Čeprav to ni naša naloga, si prizadevamo rešiti večja žarišča črnih gradenj. Pri tem moramo seveda upoštevati zakonodajo. Tej morajo slediti tudi občani - gradi se pač lahko na zazidljivih območjih in z gradbenim dovoljenjem. Veljavni občinski prostorski akt pa legalizacije nezakonito grajenih objektov, ki bi zahtevale spremembe namembnosti zemljišč, ne omogoča," so še sporočili iz občine in dejali, da je zdaj na vrsti država.
Moškrič zato meni, da je občina z novim prostorskim načrtom lastnikom na črno zgrajenih hiš v Sostrem onemogočila njihovo legalizacijo. "Na občini so nam seveda zagotavljali, da ne bodo rušili. Pozivi, da naj si lastniki prizadevajo za pridobitev dokumentacije, so smešni. Kateri referent pa bi sploh začel postopek legalizacije, če hiša stoji na kmetijskem zemljišču. To je zavajanje," je še prepričan Moškrič.
