Da je sklade na drugi strani zapustilo več kot 30.000 ljudi, po pesimističnih ocenah pa celo do 40.000, pa potrjuje podatek, da se je samo letos število aktivnih zavarovancev zmanjšalo za 13.000, na 525.000. Od januarja 2011 pa jih je, če ne upoštevamo zaprtega sklada javnih uslužbencev (ZVPSJU), že skoraj 20.000 manj.

Vendarle množični izstopi še niso kaj dosti zarezali v premoženje skladov, saj so od večjih le Pokojninska družba A, Zavarovalnica Triglav in Skupna v primerjavi z januarjem 2011 nekoliko izgubile sredstva v upravljanju, vendar za manj kot desetino. Moji naložbi, Prvi osebni zavarovalnici in skladu ZVPSJU pa je uspelo še celo povečati premoženje, s tem pa tudi prihodke od upravljavskih provizij. Sklad KVPS je medtem povsem svoja zgodba, saj je bila Modra zavarovalnica zaradi njega ob kar 80 milijonov evrov oziroma tretjino sredstev.

"V prvem četrtletju leta 2012 se je negativni trend nadaljeval, trenutno pa se umirja," so pojasnili v Modri zavarovalnici. "Izrazito neugodna davčna obravnava tovrstnih dvigov, ukrepi delodajalcev in aktivnosti Modre zavarovalnice niso uspeli bistveno zajeziti dvigov sredstev. Del negativnega trenda je mogoče pripisati slabemu ekonomskemu položaju, del pa tudi nezaupanju v sistem," so bili kritični.

V Modri zavarovalnici so poudarili tudi, da nimajo vsi izvajalci enakih časovnih intervalov izteka 120 mesecev, saj so se nekatera večja podjetja in skupine vključevali šele v letu 2002, medtem ko so se pri njih v KPVS vključili že v drugem polletju 2011, in to z maksimalno premijo, "kar potem pomeni tudi višji odliv". Pohvalili so se tudi, da je bilo v kritni sklad za izplačevanje rent do konca marca vplačanih 4,5 milijona evrov premij za rente, pa čeprav so rente ponudili šele novembra lani.

V tabeli so zajeti podatki o pripisani donosnosti, torej o dejanskem donosu, ki ga dobi zavarovanec na vplačana sredstva in je odvisen od uspešnosti upravitelja ter višine stroškov. Če družba upravlja več kritnih skladov, je naveden podatek o povprečni tehtani donosnosti. (Za povečavo kliknite razpredelnico.)

Koliko premoženja so zavarovanci vzeli s seboj, bo natančno znano šele po objavi letnih poročil slehernega izvajalca. Je pa Prva osebna morala izplačati slabih 10 milijonov evrov, Zavarovalnica Triglav pa skoraj 24 milijonov evrov. Kljub visokim izplačilom sredstev pa v Skupni, kjer je izredni dvig sredstev zahtevalo kar 6000 ljudi, vztrajajo, da so se praktično vsi zavarovanci, ki so še vedno zaposleni, ponovno vključili v dodatno pokojninsko zavarovanje in nadaljujejo zbiranje sredstev. To je dobra novica za izvajalce, saj dobršen del prihodkov ustvarijo iz naslova provizij na vplačane premije. Skupaj z upravljavskimi in drugimi provizijami so praktično vsi pobrali več denarja kot leta 2010.

Če so v Abanki Vipa višino stroškov (edini) označili za poslovno skrivnost, pa ti podatki pri Probanki in Skupni še niso javni, saj letno poročilo še ni potrjeno. Vsi preostali so povprečnemu zavarovancu pričakovano, zaradi več sredstev, lani odtegnili višje stroške, pri Adriaticu Slovenici, Moji naložbi, Prvi osebni in Pokojninski družbi A okoli 50 evrov, pri Generaliju in Triglavu pa okoli 60 evrov na zavarovanca. Absolutno največ, kar sto evrov, so imeli z zavarovancem "stroškov" v Banki Koper, a je to posledica več zbranih sredstev na njihovih osebnih računih. Nobeden od izvajalcev namreč ni zavarovancem v letu 2011 v povprečju obračunal več kot dveh odstotkov premoženja. Obratovalni stroški so se na drugi strani pri nekaterih zvišali, predvsem zaradi rent in izplačil, pri drugih pa znižali.

Po precej "črnem" koncu leta 2011, ko so rekordni zahtevani donosi na slovenske državne obveznice, ki po zakonu krojijo velik del premoženja pokojninskih skladov, močno oklestili njihove donose, je v prvem četrtletju letos sledil preobrat. Skladi, ki svoje donosnosti ne morejo "zamrzniti" s posebno metodo vrednotenja (HTM), so namreč dosegli daleč najvišje četrtletne donose po začetku krize.

Kljub temu nekateri v obdobju petih let ne pokrivajo niti zajamčenega donosa. Le trem izvajalcem sicer ni bilo treba nakazati lastnih sredstev na račune zavarovancev ali oblikovati rezervacij, to so Triglav, Probanka in Pokojninska družba A. Zato pa je Modra zavarovalnica nakazala 170.000 evrov, oblikovati pa je morala tudi dobrih 150.000 evrov rezervacij. Enako so morali storiti v Moji naložbi, teh sredstev je bilo za 184.000 evrov.

tomaz.modic@dnevnik.si