Več virov nam je namreč potrdilo, da naša država do prihodnjega leta, ko se izteče aktualna finančna perspektiva, v Bruselj ne bo poslala vloge za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo drugega tira. To odločitev naj bi predstavniki slovenske vlade že v četrtek sporočili predstavnikom evropske komisije, ki so obiskali našo državo. Področje železnic bo tako samo neposredno izgubilo 50 milijonov evrov sredstev, ki bi jih lahko v primeru zelene luči evropske komisije začeli črpati že prihodnje leto. Te naj bi namesto za drugi tir država zdaj raje skušala pridobiti za naložbe v energetiki. Na ministrstvu za infrastrukturo in promet, ki ga vodi Zvonko Černač, v dveh dneh niso našli časa za pojasnila.
Hud udarec za Luko in strateške načrte Slovenije
Še veliko dražji od 50 milijonov evrov bo račun, ki ga bo naša država morala "plačati" v naslednjih letih. Ne le zaradi zamika investicije, ki bi v kriznih razmerah vsaj malo pomagala domačemu gradbeništvu. Ker bo za sofinanciranje projekta, ki je v vseh razvojnih in strateških dokumentih določen kot prednostni, zaprosila šele v naslednji perspektivi (2014-2020), to prinaša več tveganj. Kot trdijo naši viri iz Bruslja, Slovenija namreč za zdaj nima nobenih jamstev, da bo evropska komisija projektu tudi v naslednji perspektivi odobrila denar.
Ravno nasprotno, poleg tega, da je drugi tir v zahodnem delu Slovenije, ki bi lahko bil po nekaterih informacijah že leta 2014 deloma ali v celoti izvzet iz kohezijskega sofinanciranja, bo Slovenija v času, ko njene sosede na veliko vlagajo v železniško infrastrukturo, morda dokončno izgubila status države na petem evropskem koridorju. Medtem ko Avstrijci gradijo dva železniška predora (Semmering in Koralm), ki bosta v začetku prihodnjega desetletja Gradec prek pontebskega koridorja dokončno povezala z Italijo, kar bo močno povečalo zanimivost nekaterih njenih pristanišč, Sloveniji pri načrtovanju "žile odvodnice" iz Luke Koper zmanjkuje manevrskega prostora.
Četudi naj bi Družba za razvoj infrastrukture (DRI) po napovedih gradbeno dovoljenje za drugi tir pridobila do konca leta, velja opozoriti, da mora projektu pri postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja v oceni čezmejnih vplivov zeleno luč prižgati tudi Italija. Torej država, ki ji je zastoj pri gradnji drugega tira najbolj v interesu.
Kako je Sloveniji denar za drugi tir spolzel iz rok
Da bo Slovenija v aktualni perspektivi zelo verjetno ostala brez evropskega denarja za drugi tir, smo v Dnevniku prvič opozorili že novembra lani. Razlog za to so bile zamude pri načrtovanju projekta, ki je oktobra lani ostal tudi brez okoljevarstvenega soglasja. Zaradi njih se je v zadnjih mesecih krepko zmanjšal obseg prvotno načrtovanih evropskih sredstev za drugi tir (230 milijonov evrov). Od teh so 130 milijonov evrov "pojedli" drugi projekti (modernizacija obstoječe proge do Kopra, elektrifikacija in nadgradnja proge Pragersko-Hodoš, uvedba sistemov ETCS in GSM-R na železniškem omrežju), ki so se v času gradnje podražili. Še 50 milijonov evrov pa je ministrstvo za promet (takrat še pod Patrickom Vlačičem) namenilo dvema dodatnima projektoma (obnova prog Dolga Gora-Poljčane in Slovenska Bistrica-Pragersko). Drugemu tiru je tako na koncu ostalo le še 50 milijonov evrov, ki jih je zdaj država "prenesla" na druga področja.
Vse skupaj pomeni, da Sloveniji, ki že skoraj desetletje napoveduje velika vlaganja v železnice, v zadnjih petih letih ni uspelo pripraviti projektov za porabo kohezijskega denarja, ki ga je imela na voljo. Ali v številkah: leta 2007 ji je Bruselj dal na razpolago 450 milijonov evrov za železnice, naši državi pa bo tako do konca perspektive uspelo počrpati največ 400 milijonov evrov. Mimogrede, v letošnjem rebalansu proračuna bo državi za poplačilo približno 60 milijonov evrov obveznosti iz že podpisanih pogodb zmanjkalo kar 14 milijonov evrov.
primoz.cirman@dnevnik.si
