Najverjetneje pa bo odločitvi Snage, kot je to pri tako velikih poslih že skoraj navada, sledila zahteva za revizijo enega ali celo obeh neizbranih ponudnikov, ki sta se od objave razpisa septembra 2009 že večkrat obrnila na državno revizijsko komisijo. V družbi Riko so se nazadnje pritožili pred dvema mesecema, ko so oporekali odločitvi Snage, da na pogajanja sploh povabi Strabag in Gorenje, ki po njihovem mnenju nista izpolnila z razpisno dokumentacijo predpisanih pogojev in predložila ustrezne končne ponudbe. Pritožbo je državna revizijska komisija sredi marca zavrnila z utemeljitvijo, da naročnik v tej fazi postopka sploh še ni izbral ponudnika in torej ni odločitve, na katero bi se lahko Riko pritožil.
Obratovalni stroški čez noč za tretjino nižji
V resnici pa precej bolj od izpolnjevanja pogojev v razpisni dokumentaciji v oči bode dogajanje na pogajanjih s ponudniki konec januarja, na katera je Snaga prišla z več kot dvajset milijonov evrov nižjimi zagotovljenimi sredstvi od najboljše ponudbe na novembrskem odpiranju ponudb. Takrat je najbolje kazalo družbi Riko, ki bi center dokončala za 132,7 milijona evrov, kar je sicer približno pet milijonov evrov več, kot sta zahtevala Gorenje in Strabag, vendar je ob tem zagotavljala precej nižje stroške obratovanja objektov, ki naj bi znašali 75,9 evra na tono. Toda razmere so se po pogajanjih s ponudniki postavile na glavo in nenadoma je bil v najboljšem položaju konzorcij Strabag, ki je svojo ponudbo znižal za več kot 15 milijonov evrov, pri čemer je stroške obratovanja kljub v detajle usklajeni tehnologiji predelave odpadkov čez noč z 89,46 znižal na 65,36 evra na tono. Na pojasnila družbe, kako jim je to uspelo, čakamo že več tednov, kakor čakamo tudi na odgovore Snage, kaj se bo zgodilo, če se bodo podatki o izjemno nizkih obratovalnih stroških na koncu izkazali za neresnične.
Dodatni milijoni predvsem iz ljubljanskega proračuna
So pa nam na Snagi včeraj pojasnili, da bodo razliko 9,3 milijona evrov med zagotovljenimi sredstvi in najnižjo ponudbo Strabaga pokrile Mestna občina Ljubljana, ki je 87,3-odstotna lastnica Regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju, in občine sovlagateljice, to so Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Litiji, Horjul, Medvode in Škofljica. Ob tem ni neverjeten scenarij, da bodo morale občine v projekt vložiti še več denarja, saj bodo zaradi zapletov z razpisom težko počrpale vseh 77,5 milijona evrov, ki jih je do konca 2015 pripravljena zagotoviti Evropska unija. Če bi namreč Strabag dela začel na primer že konec aprila, bi nekatera plačila za opravljena dela zapadla krepko v leto 2016, ko do evropskih sredstev občine niso več upravičene.
